Pričevanje Janeza Ciuhe:

Po okupaciji Slovenije so vasi Glinice, Dolnice in Pržanj prišle pod Italijo, čeprav se je na začetku predvidevalo, da bodo priključene Nemčiji. Zato so njihovi simpatizerji (večinoma so to bili komunisti) pripravili že sprejemno proslavo in izobesili nemško zastavo v Dolnicah pri Gregorcu.

Partizani in njihovi simpatizerji so še naprej izzivali okupatorja, da je zapiral nedolžne ljudi in jih odvažal v internacijo na Rab ali v Benečijo. Izzivali so jih zato, da bi pridobili čim več ljudi za odhod v partizane, govoreč jim »Glejte, kaj delajo z nedolžnimi ljudmi, odločite se za v partizane«.

Če so partizani ugotovili, da gospodar pri hiši ni njihov simpatizer in jim ni naklonjen, so najprej, ko so prišli, prosili za kakšno malenkost od hrane. Ko so jim odprli in jih postregli in ko so se najedli, so zahtevali konja in voz in da jim naložijo na voz, kar jim bodo določili. Ko so ugotovili, da se s tem gospodar ne strinja in je protestiral, so mu rekli, naj utihne, sicer bodo vzeli še njega, in da ne smejo nikomur povedati, da so bili partizani. Tak primer odvzema se je zgodil pri kmetu Rotarju v Podutiku.

V grmovju ob stezi je stala ženska, vsa okrvavljena po obrazu, roke brez prstov. Druga ženska je bila na tleh in stokala vsa okrvavljena. Hoteli smo jima pomagati, pa se je pred nami pojavil partizan in nas otroke odgnal stran od tega kraja. Ko smo se oddaljili nekaj metrov, je dvakrat počilo, kričanje in stokanje je utihnilo. Ženski sta želi praprot in našli nastavljeno mino. Pred tem dogodkom se je nesreča zgodila na gozdni stezi nad Puhom. Tam je nastavljena mina, ki jo je nastavil isti partizan, ubila komaj triletnega otroka iz Podutika.

Ker se je nasilje komunistov nadaljevalo – kraje, pobijanje fantov, ki niso bili simpatizerji in so nasprotovali načinu delovanja partizanov -, so se preostali fantje in možje organizirali v vaške straže, zahtevali od Italijanov orožje, da bodo sami branili domove, preprečili požige vasi in odvažanje ljudi v internacijo oz. izpustitev ljudi iz zaporov in internacije, kar so napravili Italijani zaradi izzivanja komunistov ob izzivanju in napadu partizanov na italijansko patrolo v Podutiku, ko so partizani ranili italijanskega oficirja. Napadalci so se poskrili in razbežali, civiliste pa prepustili usodi. Italijani so izvedli obkolitev kraja, moške od 16. do 60 leta odgnali na sredo vasi, deset so jih odbrali, da jih bodo postrelili kot talce, preostale so naložili v kamione in odpeljali.

Od časa do časa so se pojavili ponoči pred vrati ali pod oknom partizani in zahtevali, da odpremo vrata. Nato so zahtevali, da jim postrežemo z jedačo in s pijačo, ko se podprli, so zahtevali še popotnico. Če se je gospodinja izgovarjala, da ima družino, otroke, stare starše in da bi rada poslala paket možu v internacijo, so si sami postregli, kar jim je prijalo, in odšli.

Pričevanje Branka Pogačnika: Glede nerojenega otroka so govorili ljudje v okolici, da so mami prerezali trebuh in ga vzeli ven, njej pa v trebuh zašili mačka. Menda, da to na tem koncu ni bil edini primer tovrstnega  izživljanja partizanov nad ugrabljenimi ženskami.

Objavljeno besedilo predstavlja odlomke iz knjige dr. Damjana Hančiča: Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941 - 1945

Vir: https://www.zalozba-planet.si/index.php?module=blog&op=show&blogID=959