KPS je hotel z revolucijo v Sloveniji uvesti sistem, ki je takrat vladal v Sovjetski zvezi, in to celo kljub osebnim negativnim izkušnjam glede (nizkega) življenjskega standarda v tem sistemu, o čemer pričajo povojni spomini nekaterih vodilnih slovenskih komunistov. Ivan Maček Matija se je tako spominjal prvega stika s sovjetsko socialistično realnostjo, s katero je bil soočen sredi tridesetih let:

»Jaz sem do takrat o Sovjetski zvezi poslušal in mislil samo v superlativih: da je tam človek končno osvobojen vsega, da lahko živi, dela, itd. Tako idealistično predstavo smo imeli takrat več ali manj vsi. Tisti, ki so prihajali iz SZ, pa nam niso nalili čiste vode, kako je tam izgledalo. Nobeden ni o tem govoril, pa tudi jaz ne, ko sem prišel nazaj. Zato so mi še kasneje očitali, zakaj takrat, ko sem prišel iz SZ, nisem tega pripovedoval. Odgovoril sem mu: 'Če bi jaz tebi takrat pripovedoval, kar sem videl in kakšno je dejansko stanje, ti danes ne bi bil več v partiji, ampak bi bil na drugi strani, bil bi naš sovražnik'.«

Ta izjava daje celo slutiti, da namen dela vodilnih komunistov pri izvedbi revolucije že na začetku ni bil dober, saj je na podlagi sovjetskih izkušenj lahko celo upravičeno pričakoval, da bo življenje pri nas po izvedbi revolucije (še) slabše, kot je bilo dotlej.

Objavljeno besedilo predstavlja odlomke iz knjige dr. Damjana Hančiča: Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941 - 1945

Vir: https://www.zalozba-planet.si/index.php?module=blog&op=show&blogID=953