Članek
Komunizem je grda prevara, ki ji nasedajo ljudje, ki žele brezdelnega in lagodnega življenja, 1. del
Objavljeno Apr 25, 2019

O zgodovini druge svetovne vojne na Slovenskem so največ pisali udeleženci, tako na partizanski kot tudi na njej nasprotni strani, vendar so predvsem polemizirali. Knjiga "Domobranci, zdravo – Bog daj" je drugačna, napisal je ni udeleženec vojne niti profesionalni zgodovinar, avtorja je zanimalo predvsem dogajanje v t. i. protirevolucionarnem oziroma protikomunističnem taboru. V knjigi sistematično predstavlja formacije, poveljniški kader in enote, ki so se v taki ali drugačni obliki uvrščale v protipartizanski tabor. Številni dokumenti, nekateri so objavljeni v celoti, ne ponazarjajo le notranje strukturiranosti, temveč tudi vsakdanje življenje legionarjev, vaških stražarjev, četnikov in domobrancev. Predvsem pa nam osebne zgodbe, ki so pogosto edino pričevanje o dogodkih, pomagajo podoživeti vojni čas v vsej krutosti. 

Odlomki iz knjige:

Dr. Jože Dežman: »Sporočilo knjige je tudi napotilo v prihodnost. Da lahko do resnice, sočutja, odpuščanja in sožitja pridemo le s spoštovanjem resnice.«

OF se je že septembra 1941 oklicala za edino zakonito organizacijo s komunisti na čelu, torej razglasila monopol nad odporom proti okupatorju, da se edina lahko bori proti okupatorju in ne dovoljuje boja zunaj OF, celo zagrozila je, da bo kaznovala vsakogar, ki se bo organiziral zunaj nje, torej kdor ni z nami, je proti nam, pa čeprav se bori proti okupatorju.

 

 

Tendenca skupnega boja proti nemškemu okupatorju se je končala, ker je Tito izdal skupno sodelovanje s tem, da je umaknil svoje enote pri skupnem obleganju Kraljeva, Valjeva in Novega Pazarja, napadel četniške postojanke okoli Užic, Bioske, Kremne, Ivanjice in razorožil brez kakršnegakoli povoda sedem četniških odredov.

Februarja 1942 je bivalo v Ljubljani še na stotine jugoslovanskih oficirjev. Ker so ti častniki prisegli zvestobo Jugoslaviji, so jih komunisti (OF) sovražili in premišljevali, kako bi se jih znebili. Komunisti so se proti jugoslovanskim oficirjem poslužili peklenske zvijače. Natisnili so pozivnice za mobilizacijo po sledečem vzorcu: »Gospod kapetan N.L. Vrhovni štab Slovenske partizanske vojske vas pozivlja, da se dne 2. aprila javite na položaju, ki vam je znan in določen. Smrt fašizmu – svoboda narodu!«

Takih pozivnic so komunisti poslali po italijanski pošti na naslove 752 oficirjev. Seveda so italijanska oblastva na pošti v Ljubljani te pozivnice zaplenila. V dneh 2-6. aprila 1942 je kvestura v Ljubljani vseh 752 slovenskih oficirjev, katerim je partizansko vodstvo poslalo pozivnice, aretirala in jih odgnala v taborišče, kjer še sedaj stradajo za žično ograjo. Komunisti niso mogli skriti svojega veselja, da se jim je tako podlo izdajstvo tako imenitno posrečilo.

Ko nas je podrl na tla sovražnik, je planil iz podzemlja domačin in sprožil nad nas bratomorno vojno pod geslom osvoboditve. Narod je gledal in strmel nad to nepoznano drznostjo in okrutnostjo, a vračal udarce ni niti s kroglo niti z izdajo – domačini so, si je mislil Ni mogel verjeti, da bi bil slovenski človek sploh sposoben, tem manj pa v času narodne nesreče, tako zavestne zlobe v izkrivljanju stvari in izmišljanju klevet, da utemelji strankarski zločin. Letošnjo pomlad je začelo vodstvo OF s pobesnelo drhaljo moriti naše ljudstvo na veliko. Kar ni politično njihovo, je obsojeno na smrt.

Pričeli so načrtno pobijati slovenske ljudi in zločinsko rušiti slogo in enotnost slovenskega naroda. Pri tem so pokazali tako besno sovraštvo v mučenju slovenskih mož, žen in celo otrok, kakršnega je zmožen le najhujši narodni nasprotnik. Vodstvo OF je s svojimi zgrešenimi in neresnimi vojaškimi in političnimi akcijami sprožilo tudi besnenje okupatorjev, da so planili po naših ljudeh, jih pobijali in jim zažigali domove. Dejstvo, da so bile te strahote nad lastnim narodom povzročene in stopnjevane od partizanskega vodstva, je nagnalo po nekaterih krajih ljudi do takega obupa, da so v skrajni sili segli celo po tujem orožju, da si obranijo življenje in dom.  (glasilo Slovenska zaveza, 15. september 1942)

Vir: https://www.zalozba-planet.si/index.php?module=blog&op=show&blogID=913