Zgodovina ošpic na Madžarskem kaže, da ne obstaja nič takega, kar bi lahko imenovali »čredna imunost«. Ko je bila Madžarska pod komunistično vladavino, so medicinski birokrati kar 14 let vzdrževali 98-odstotno stopnjo precepljenosti, dajali so tudi poživitvene odmerke, toda epidemije ošpic so se pojavljale še naprej.

Če bi dovolj močan totalitarni sistem uspel v cepljenje proti ošpicam prisiliti sto odstotkov svoje populacije, še vedno ne bi mogel izkoreniniti virusa. Diktatorji lahko nadzorujejo ljudi, ne morejo pa ustrahovati virusa ošpic.

V ZDA obstajajo mnoge šole in fakultete, kjer je »polno cepljenih« 100 odstotkov učencev ali študentov, toda 100-odstotna precepljenost ne prepreči, da tam ne bi prihajalo do izbruhov ošpic.

Leta 1971 je Svetovna zdravstvena organizacija menila, da so v afriški državi Gambiji ošpice izkoreninili, saj je bilo tam leta 1967 cepljene 97 odstotkov celotne populacije. Leta 1972 so se ošpice v Gambijo vrnile v velikem zamahu.

Po teoriji čredne imunosti cepljeni varujejo necepljene. To je nesmiselna blodnja. Ko pride do epidemije, cepivo ne varuje ne cepljenih niti necepljenih.

Leta 1976 je v Veliki Britaniji javnost izvedela za stranske učinke cepiva proti oslovskemu kašlju, zaradi česar je delež cepljenih proti tej bolezni upadel s 76 na 42 odstotkov. Medicinski birokrati so pričakovali, da bo naslednja epidemija oslovskega kašlja zaradi tega upada veliko hujša. Prav tako so bili prepričani, da se bo pojavila prej kot sicer. Bakterija oslovskega kašlja pa se ni ozirala na njihove teorije. Bolezen se je pojavila ob običajnem času in v svoji običajni virulentnosti. Bolezen se pojavlja v predvidljivih ciklih. Vrh doseže vsakih 44 mesecev.  In tako je bilo tudi tedaj, ko je delež cepljenih upadel na 42 odstotkov. Medicinski birokrati so izrazili presenečenje, ker se bolezen ob nizki precepljenosti ni pojavila prej kot običajno.

Ljudje, ki trdijo, da lahko stopnja precepljenosti na posameznem območju povzroči ali prepreči epidemijo, govorijo neumnosti.

Cepljeni otroci z oslovskim kašljem pogosto dobijo diagnozo neke druge bolezni, s čimer skušajo prikriti dejstvo, da cepivo ni delovalo. Zdaj so se domislili še nečesa novega. Nekateri zdravniki in laboratoriji pri otrocih s simptomi oslovskega kašlja sploh nočejo izvesti testiranja na oslovski kašelj, ker bolezen pač »ne obstaja več«.

Leta 1991 je oslovski kašelj izbruhnil v Cape Townu v Južni Afriki in jasno pokazal, da čredna imunost ne obstaja. Izbruh bolezni se je pojavil kljub zelo visoki stopnji precepljenosti. 

Tekst predstavlja odlomke iz knjige Otroštvo brez cepiv, avtorica Wendy Lydall.

Vir: https://www.zalozba-planet.si/index.php?module=blog&op=show&blogID=1195