telebnu sm z glavo naprej, navzdol. na levi prepad, na desni prepad, pod nogami kamenje in veje, v žepu sončna očala. pihal je nek zajebano zajeban orkanski veter iz juga al od kod že. bilo je kakšnih 900 m visoko, kar pomeni kakšnih 500 metrov do dna, do Kolpe. in kaj je bila prva stvar, čisto prva, potem ko sem naredil preval, si natolkel rebra in se porezal na kdo ve kaj? prva stvar, prej kot sem vdihnil, je bil tist pogled naokoli, če me je slučajno kdo videl. in to v pragozdu, v fakin' pra gozdu! 

en del kočevskih gozdov, ki segajo vse do skalnatega roba, visoko nad reko Kolpo je še vedno nedotaknjen, pravijo mu Krokar, po 1122 metrov visokem skalnatem vrhu, ki je bil moj današnji cilj.