res je, svet je u kurcu, na glavo, zjeban beyond. a ne zaradi mene. kdo pa sploh sem jaz, ena sedemmilijardinka te samodestrukcije. pa če naredim nemogoče, če lomim zakone fizike, pa če se razpočim, ugrabim letalo, se zažgem pred parlamentom, si izpijem kri in trgam meso od lastnih kosti. jaz, sedemmilijardinka, nisem samo premalo, ampak norost. in kdo že mi je ubijal v glavo, da lahko spreminjam svet? resno?! vse kar mogoče lahko spremenim je moj pogled na svet, na ta zajeb, katerega del sploh nočem biti. in zadavim to lastno pomembnost, polomim to svojo umetno držo pokončno. misija nemogoče.