stvar je sila enostavna, a zahteva da se angažiramo na čisto osebnem nivoju. na iniciativo države in vseh, ki se financirajo z državnim denarjem lahko pozabimo, saj po evropskih direktivah ne smejo dajati prednosti domačemu pred tujim... 

torej, naša najboljša možnost, kratkoročna, srednjeročna, dolgoročna, mogoče celo edina, vsaj na polovico realna je ta, da začnemo potrošniki s svojim denarjem bolj podpirati domače gospodarstvo, kmetijstvo, sadjarstvo, ribištvo,... če bomo zahtevali in kupovali domače izdelke in pridelke, bo naše gospodarstvo raslo, odpirala se bodo nova delovna mesta, odvisni bomo samo od sebe in kot takšni v večji meri zaščiteni pred turbolencami sveta. zelo enostaven primer je podpiranje solinarstva. če bi vsak državljan kupil v celem letu samo 1 kg piranske soli (ki je, mimogrede, najboljša na svetu), piransko solinarstvo ne bi imelo nikakršnih težav.