Nekoč, ko Črnomelj še ni bil mesto in še ni imel imena, je tam prebival bogat, vendar skopuški mlinar po imenu Stonič. Mlel je koruzo, pšenico in črni riž. Nekega dne ga je obiskala vila z Gorjancev, prelevljena v staro, ubogo ženko in ga prosila za pest bele moke. Ta ji je nasul črno moko. Vila se je vrnila na Gorjance, da bi svojemu bolnemu otroku spekla pogačo in kmalu ugotovila, da jo je mlinar ukanil. Vrila se je k njemu in ga uklela: "Da bi tvoji mlinski kamni vselej črno moko mleli!". Od takrat so njegovi kamni vsako zrnje zmleli v črno moko. Od tukaj je pozneje prišlo ime ČRNOMELJ.