Belokranjci so izredno ponosni, na svoje korenine in uspešne sokrajane. Eden izmed njih je zagotovo Oton Župančič. Na naši Uskoški poti, smo naleteli na Župančičevo mamo, ki je prišla iz hrvaške Like.

Po materi izhaja iz rodu Maličev, ki jih viniški graščinski urbar omenja že 1674. Po rodbinskem ustnem izročilu in mnenju N. Županiča so Maliči pribežali v Belo krajino pred Turki iz Like. To pomeni, da je bil Oton Župančič rojen v uskoški družini.

Župančič Oton, pesnik, dramatik, esejist, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon, rojen 23. januarja 1878 v Vinici. Umrl je 11. junija 1949 v Ljubljani. Do 1908 se je podpisoval Zupančič.


				Oton Župančič

S poezijo za otroke se je Oton Župančič z večjimi ali manjšimi presledki ukvarjal vse življenje in ji ves čas posvečal enako skrb kakor ustvarjanju za odrasle. Z otroškimi pesmimi se je njegova lirika začela. Prve je napisal že v nižji gimnaziji v Novem mestu, ko je bil še otrok. Takrat je nastala tudi pesmica Zima, zima bela, ki ji je kasneje dal naslov Pesem nagajivka. Vir navdiha pa so mu bila v tem obdobju še zmeraj zelo živa doživetja iz otroštva v Beli krajini. V letih od 1894 do 1899 je objavljal z različnimi psevdonimi v katoliških mladinskih listih Vrtec in Angelček. Od leta 1900 do 1903 je objavljal otroške pesmi s svojim pravim imenom v liberalnem otroškem listu Zvonček (Kralj Matjaž, Divji mož, Deveti Kralj, Krnec, a kje si?, Razbojnik). To ustvarjalno obdobje v Župančičevi otroški poeziji predstavljajo Pisanice(1900).

Ciciban je gotovo najbolj poznana Župančičeva knjiga in ena najbolj priljubljenih pesniških zbirk sploh, kar jih je kdajkoli izšlo na Slovenskem. Po umetniški dovršenosti presega vse druge pesnikove knjige za otroke in ga lahko primerjamo samo z njegovimi najboljšimi pesniškimi zbirkami. Ciciban je tudi literarni lik, ki se pojavlja v tej zbirki otroških pesmih. S Cicibanom se je Župančič vzpel na vrh mladinske poezije pri Slovencih, naši mladini pa je ustvaril pesniškega junaka, ki se po priljubljenosti lahko primerja z najbolj poznanimi literarnimi liki iz svetovne mladinske književnosti

Turek

Dolg nos, turški nos,
bradavic je poln,
krive coklje, turške coklje,
kakor na Savi čoln.

Ali fes, turški fes – 
kakor makov cvet!
Hej, in pas, turški pas – 
z mavrico prepet.

Turek, daj meni fes,
meni fes in pas – 
coklje, nos nosi sam,
sebi v slavo, čast!