Bela krajina ni dobila imena samo po številnih brezah, ki so značilne za to regijo, ampak tudi zaradi belih oblek- noše, ki so jih nosili. Skrojena in sešita je bila iz belega platna, ki so ga naredile pridne predice in tkalke običajno pozimi.

Najpogosteje se je platno delalo iz lana, konoplje, občasno se je dodajal tudi bombaž. Danes je tkanje na statvah že prava redkost, zaradi tega bomo malo podrobneje predstavili, katere surovine so gojili potrebne za ročno izdelavo preje.

 

1. Lan

Poznamo jari lan, ki se ga seje spomladi in zimski, ki ga sejemo septembra. Povprečno raste 90-100 dni. Rad ima dobro gnojeno zemljo. Ko poleti dozori, ga popukamo in vežemo v ˝rukovete˝ (snop, ki ga obsežeta obe roki). Po 60 rukovetov se postavi v kope na travniku, ali pa se jih prisloni na gospodarsko poslopje, tudi kozolce. S palico se (ošopi) otolče semena. Semena se lahko otolčejo tudi pod ˝tukačo˝. Sledi namakanje v topli Kolpi in sušenje vsaj en teden na travniku. Posušen snop pride v sušilnico (pečnico), kjer se kuri, da postane krhek. Sledi tukača, nato trlica, konča na grebenu. Tam se izščešejo povesma z dolgimi vlakni, za fino platno, drugovrsno so lasnice, tretje pa kudelja, ki je za debelejše vrste platna. Povesma se privežejo na preslice, ki si jih predice zatikajo za pas ob levem boku. Z vretenom se niti izvlačijo iz povesma in se z desnico navijajo na vreteno. To je ročna preja. Kadar predice predejo na kolovrate govorimo o kolski preji, ki se navije v klobčič.

  
							    

2. Konoplja

Seje se ob jurjevem. Za razliko od lana se je seje več, ker je manj zahtevna in bolje rodi. Predelava je na isti način kot pri lanu. Za seme je potrebno pustiti, da rastlina dozori, za predelavo pa se jo pobere, dokler je še mehka.

3. Bombaž

Prihaja iz Amerike, Egipta, Indije.

4. Volna

Kot zanimivost naj navedemo, da so se družile in skupaj predle v t.i. ˝prelu˝. Ženske so predle, moški pa so rezbarili kolovrate. V enem večeru so običajno uspele narediti dve vreteni. Za izdelavo štrene je potrebnih 8 vreten. Eno snovanje pa se je dobilo iz 6 štren. Ena štrena tehta nekje 1 kg, iz tega pa se dobi nekje 3 m platna. Pridne predice in tkalke so uspele v eni zimi narediti približno 60 m platna.

Za tkanje trakov so uporabljale brdce. Platna širine do 70 cm pa so nastajala na statvah, ki jim belokranjci rečejo krosna. Uskoki so s seboj poleg znanja in vezenja prinesli svoje statve, ki jih poznamo pod imenom tara.


							 

Naslednjič bomo več o tkalskih pripravah, tkaninah in značilnih vzorcih.