Lužiški Srbi (tudi Sorbi, Vendi), je zahodno-slovanska etična skupina, ki živi na področju Lužic, pokrajne med Nemčijo in Poljsko. Lužiški srbi govorijo lužiščino, ki je tesno povezana s poljščino, kašubščino, češčino in slovanščino. Lužiščina je iz dveh sorodnih zahodnoslovanskih jezikov gornjelužiške srbščine (HSB), ki se govori na jugovzhodnih predelih nemške zvezne dežele Saške (Sachsen) in dolnjelužiška srbščina (DSB) v zvezni deželi Brandenburg. Ne smemo pa je zamenjavati z južnoslovansko srbščino. V Nemčiji je lužiščina uradno priznana in tudi zaščitena kot manjšinski jezik. Uporablja jo večinoma starejša generacija, mlajša jo pod vplivom germanizacije čedalje manj. Lužiška srbščina in slovenščina sta med redkimi jeziki v Evropi, ki uporabljata dvojino. Na pisavo sta vplivali tako poljska kot češka abeceda.


				Zgodovinski zemljevid gornjih in dolnjih Lužic

V slovenskem jeziku je uveljavljeno poimenovanje Lužiški Srbi, vendar bi bilo bolj pravilno Lužiški Sorbi ali Vendi, kot se tudi sami poimenujejo.

Lužice se nahajajo na vzhodnem delu Nemčije ob meji s Poljsko in Češko. Nemci to pokrajino imenujejo Lausitz, gornjelužiško je Łužica, dolnjelužiško pa Łužyca. Središče je v Bautzenu v lužiščini Budyšin.

Po veroizpovedi so primarno rimokatoličani, več pa je protestantov.