Da ne bo nesporazuma: solidarnost je - če pozabimo Hobbesa - danes tako rekoč splošna vrednota vseh
modernih družb. Brez temeljne, vsaj minimalne solidarnosti si ni mogoče predstavljati javnega
zdravstva, zavarovalništva in bančništva, da ne govorimo o pokojninah, socialnih podporah,
štipendijah itn. Solidarnost je pomembno družbeno vezivo, saj brez nje družbe praktično ne morejo
obstajati niti ne obstajajo. Pomembna vrsta solidarnosti je t.i. pozitivna diskriminacija oz. - kot jo tudi
imenujejo - pomoč pri uveljavljanju (affirmative action), kar pomeni pristransko delovanje v korist
pomoči potrebnih, revežev, manjšin, invalidov... Solidarnost je nemara eden najbolj usodnih in
najresnejših problemov človeštva.
9. Stvarna solidarnost
Ne oziraje se na Durkheima gre vsaj za dve vrsti solidarnosti: za stvarno utemeljeno in ideološko
utemeljeno solidarnost. Solidarnost lahko postane sredstvo za družabno in politično afirmacijo svojih
zagovornikov, z njo je mogoče (denimo v pr
4. Razmišljanje vladajoče koalicije
V Cerarjevi stranki (SMC) govorijo o evropski begunski krizi, ki jo je potrebno reševati kot
humanitarno vprašanje. V SMC mislijo, da »lahko Slovenija z občutkom za človečnost, ki smo ga
pokazali že večkrat v zgodovini, tudi v času vojne na območju bivše Jugoslavije, solidarno pomaga
ljudem, ki bežijo zaradi preganjanja, vojne, lakote, različnih naravnih nesreč in tudi ekonomskih
razlogov... Slovenija svojih meja pred begunci ne sme zapreti... Kot socialno-liberalna stranka se
pridružujemo tistim evropskim državam, ki želijo begunsko krizo reševati v skladu z načeli
humanitarnosti in solidarnosti, kot temeljnima zidakoma evropskega vrednostnega sistema in
kulturnega prostora.«
V SMC se zavedajo, da so pogledi evropskih držav na »begunsko krizo« »diametralno nasprotni«:
ponekod »deset tisočem, med njimi tudi otrokom, starejšim, celim družinam, pomagajo z nastanitvijo,
s hrano, z vodo, z oblačili in s higienskimi pripomočki ter z zdravstve
Zapiski o preseljevanju in beguncih
Dimitrij Rupel
1. Ljudstvo, etnična skupnost, narod, država, manjšina
Med 4. in 7. stoletjem je bila Evropa prizorišče preseljevanja ljudstev/narodov, kot so bili Alemani, Burgundi, Franki, Goti, Langobardi, Sasi, Vandali - z eno besedo Germani - pa Huni, Obri/Avari in Slovani... O homogenosti in povezanosti teh skupnosti obstajajo različne ocene,saj
nekateri enačijo ljudstva (Volk, people) z narodi (Nation), narode pa z državami.
Po eni strani gre za terminološke nesporazume, po drugi za določene politične koncepte. Na neki način se je že prva Jugoslavija (SHS) začela v znamenju nesporazumov, saj je propagirala protislovni koncept »troedinega naroda«; sledila pa ji je socialistična Jugoslavija, ki je delovala pod vtisom Stalinove oz. Kardeljeve ideje o spajanju narodov. V Sovjetski zvezi so uvajali sovjetski, v Jugoslaviji jugoslovanski narod. V ZDA je pogosta raba pojma American nation, v Evropi pa je pojem evropskega naroda tako rekoč nepr
1. Dve vladi, dva Erjavca in dve razlagi ZUJF
Delovno in socialno sodišče v Ljubljani
Resljeva 14
Petek, 3. julija 2015 ob 9h
Spoštovano sodišče,
Danes, 3. julija 2015 ponovno nastopam na delovnem in socialnem sodišču v zvezi s »prenehanjem delovnega razmerja in izplačilom odškodnine«, tj. v zvezi z mojim imenovanjem na mesto generalnega konzula v Trstu leta 2012 in z mojo razrešitvijo s tega mesta po zamenjavi vlade RS leta 2013.
Kot sem že napisal v svojem pismu sodniku Metodu Žižku 2. februarja 2015 (pred tem pa v pritožbi 9. julija 2014), gre v tem primeru za nepošteno, diskriminatorno, nezakonito in neustavno ravnanje MZZ in njegovega ministra Karla Erjavca. S tem v zvezi opozarjam, da dopis Državnega pravobranilstva z dne 23. junija 2015 pomeni nadaljevanje sprenevedanja, ki je izrazito politično motivirano in že zaradi tega nepošteno, diskriminatorno, nezakonito in neustavno. V tem dopisu namreč piše:
da sem imel »najdaljše obdobje, za katero je (tožena stranka
Bil sem eden redkih, ki je dvomil o modrosti izbire, v nobenem primeru pa o arbitru Abrahamu ne bi rekel, da je bila njegova postavitev za arbitra sodišča, ki določa slovensko-hrvaško mejo, "genialna poteza". Kot da v Sloveniji ne bi imeli dovolj sposobnih ljudi - razen če je izbiranje omejeno na "naše". Nastop (da ne govorimo o odstopu) Ronnieja Abrahama ni bil - kot se je veselil minister Erjavec - zmaga slovenske diplomacije, ampak kvečjemu zmaga hrvaške diplomacije, ki ne zmaguje le z diplomacijo, ampak, kot smo videli včeraj, tudi z vojsko. Na paradi so poleg reaktivcev in tisočev vojakov pokazali tudi finska vojaška vozila znamke Patria, da o državotvornih izjavah naključnih mimoidočih sploh ne govorimo.
Sloveniji manjka substanca, zanesljiva in trdna podlaga za ravnanje v kritičnih trenutkih. V Sloveniji ne vemo več, kaj je pomembno. Najboljša podjetja prodajamo Hrvatom, najboljše hotele Srbom, pri tem pa se privatizacija (glej Telekom) očitno neha. Mimogrede, velike izgube
Zjutraj me je poklical prijatelj Borut Trekman, ki mi je sporočil, da je umrl stari prijatelj Andrej Inkret. Z Andrejem sem se poznal sto let. Sodelovala sva pri študentovski Tribuni, pri Problemih, pri Teleksu, nato sva skupaj ustanavljala Novo revijo. Trideset let nazaj smo se vsako jutro sestajali Andrej, Žarko Petan in jaz v Maxiju, pili kavo in obdelovali slovensko/jugoslovansko politiko. Napisal bom članek o tem. Andrej je bil par let starejši od mene, zadnje čase pa sem ga redko videl.
S tem začenjam svoje pisanje na "oglasni deski". Recimo, da se bo serija zapisov imenovala Zadeve letošnjega poletja. Inkretova zgodba spada v avgust. Pred tem pa bom objavil osem julijskih tekstov.
Gradimo spletno stran za Dr. Dimitrija Rupel