Dvodnevni tradicionalni posvet kmetijskih svetovalcev, ki je v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano potekal na Bledu, je bil v luči predstavitve novih dognanj, priložnost za pridobivanje novih znanj, seznanjanja z novostmi in tudi priložnost spoznavanja. Čeprav se svetovalci preveč ukvarjajo z birokracijo in premalo s terenskim delom, je bilo večkrat izpostavljeno, kako so za dobro sodelovanje pomembni prav osebni stiki.Tudi tokrat so se poleg kmetijskih svetovalcev posveta udeležili visoki predstavniki kmetijskih organizacij, politike in izobraževalnih ustanov ter predstavniki tujih kmetijskih organizacij iz Finske, Nemčije, Avstrije, Italije, Hrvaške in Bolgarije. Udeležence sta pozdravila predsednik KGZS Roman Žveglič in vodja JSKS pri KGZS Anton Jagodic, ki je poudaril, da se rezultati organiziranega dela kažejo v uspešnem pridobivanju javnih sredstev, uporabi naprednih tehnologij in ekonomskem razvoju kmetijskih gospodarstev. Med dosežki je izpostavil kadrovsko prenovo, posodobitev opreme in svetovalnih orodij ter mednarodno povezovanje v sklopu projektov in stanovskih organizacij. Roman Žveglič je izpostavil nove izzive javne službe kmetijskega svetovanja, ki gredo vse bolj v smeri okolja in dobrega počutja živali. »Varovanje okolja je izjemnega pomena, kmetje in kmetijska stroka se tega zavedamo. Vendar se v zadnjem času soočamo z različnimi pritiski, ki vse bolj omejujejo kmetijstvo, zato je vloga zbornice in kmetijskih svetovalcev pri zaščiti interesov kmetov, kmetovanja in pridelave hrane še toliko bolj pomembna. Pojavil se je predlog, da bi službo prenesli neposredno pod ministrstvo. Morda se komu zdi ta ideja dobra, verjemite pa mi, da za uporabnike – kmete - ni. Uspešno svetovanje temelji na zaupanju, kmet pa bolj zaupa svetovalcu, če je iz njegove bližine,« je opozoril Žveglič.PRIMERLJIVI Z AVSTRIJSKIM SISTEMOM SVETOVANJAGost prvega dne posveta je bil predsednik odbora EUFRAS Jussi Juhola iz Finske, ki vodi mrežo storitev kmetijskega svetovanja ProAgria. Gre za finančno, računovodsko in tehnološko svetovanje kmetijam. Izpostavil je obdobje epidemije, ko se je bilo treba prilagoditi novim načinom dela, ter vojno v Ukrajini, ki je vzrok za težave z dobavo goriv in višje stroške pridelave, kar pomeni katastrofo za kmetijstvo. Ključ za boljšo prihodnost kmetijstva vidi v mladih, njihovih novih idejah, ki bodo pripomogle k razvoju sektorja. Na Finskem imajo 35.000 kmetij in 56 kmetijskih svetovalcev. Florian Herzog iz avstrijske kmetijsko gozdarske zbornice je predstavil sistem njihovega kmetijskega svetovanja, ki je podobno slovenskemu. Tako imajo v devetih zveznih državah devet služb javne kmetijske zbornice, prav tako je članstvo obvezno. »Delam pri zbornici, ki deluje kot združenje pri regionalnih zbornicah. Naš cilj je, da na nacionalni ravni govorimo enoglasno.« 2/3 sredstev pridobijo iz javnega financiranja s strani zveznih dežel, preostanek pa s članarino. Da bi en svetovalec znal vse, je nemogoče, zato se v Avstriji povezujejo med seboj in z zunanjimi sodelavci. »Biti blizu kmetom je ključ do uspeha,« je poudaril Hercog.ODLOČIMO SE, KAJ POTREBUJEMO, IN TO URESNIČIMONa okrogli mizi o izzivih kmetijskega svetovanja v Sloveniji je direktor KGZS Janez Pirc kot ključni izziv navedel prilagajanje podnebnim spremembam ter uvajanje novih tehnologij, ki bodo zmanjšale administrativne zahteve ter še bolj povezale deležnike v kmetijstvu. Kmetijstvo in ljudje, ki kmetujejo, so se v zadnjih letih precej spremenili, enaka pa ostaja potreba po zaupanju kmetijskim svetovalcem. »Z anketo, ki jo je letos izvedla zbornica med četrtino svojih članov, je potrjeno zadovoljstvo z delom kmetijskih svetovalcev in organiziranostjo v sklopu zbornice.«Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je opozoril na težave, ki obremenjujejo kmete ter odvračajo mlade od prevzema kmetije. Zelo pomembno se mu zdi, da imajo kmetje zaupanje v kmetijsko svetovalno službo in izpostavil izjemno kmetijsko svetovalko, ki strokovno pomaga njegovi kmetiji in je zaslužna za navdušenje naslednikov za kmetovanje.Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je orisal vrsto izzivov, s katerimi se soočajo kmetje in pri katerih je velikega pomena vloga zadrug. Izpostavil je, da Slovenija potrebuje jasno zastavljene strateške cilje za dolgoročno slovensko kmetijstvo. Trenutno je hrane dovolj, a naša kratkovidnost nas lahko zavede. »Delo kmetijskega svetovalca ni preprosto in znanja, ki jih pričakujejo kmetje, so vse bolj zahtevna.« Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Kastelic je govorila v imenu tistih, od katerih se tako veliko pričakuje in ki si želijo bolj ciljno svetovanje. »Slovenci bi morali biti hitrejši pri sprejemanju evropske zakonodaje v prid kmetu.«»Na mladih je prihodnost, na vseh nas pa sedanjost, je dejala predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule. »Naša velika skrb je ohraniti mlade na podeželju, tako fante kot dekleta. Le zdravo podeželje se bo sposobno soočiti s težavami, ki so naša stalnica. Treba je jasno zastaviti cilje, kaj sploh želimo. Ali želimo biti hlapci ali gospodarji na svoji zemlji? Zadnji čas je, da izplavamo iz trenutne situacije!« IZZIVI KMETIJSKEGA SVETOVANJA IN KAKO NAPREJStanje v slovenskem kmetijstvu v 2022 in prve napovedi za 2023 je predstavila Maja Kožar iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Osvetlila je ključne izzive ob prehodu zbiranja računovodskih podatkov FADN v sistem za zbiranje podatkov o trajnosti na ravni kmetij FSDN. V Sloveniji je v knjigovodski sistem FADN vključenih okrog tisoč kmetij, prvo FSDN leto naj bi bilo leto 2025, prvi podatki pa bi bili na voljo leta 2026 oziroma 2027. Nekatere tabele bodo ostale povsem enake, druge bodo razširjene ali povsem nove. Na okrogli mizi je Milena Rožman iz Novega mesta opisala kmetijsko svetovanje od leta 1990, ko so bili pospeševalci v okviru zadrug ter nudili svetovanje in pomoč pri pridelavi in odkupu. Financiranje je bilo tripartitno, in sicer iz zadruge, občine in takratne uprave za pospeševanje kmetijstva. Ko se je oblikovala Javna služba kmetijskega svetovanja, je bilo svetovanje predvsem tehnološko, svetovalci še niso bili specializirani, saj tudi kmetije niso bile specializirane. Po letu 2020 se specializirani svetovalci ukvarjajo predvsem z ukrepi SKP. Mlajšim kmetijskim svetovalcev je svetovala, naj ohranijo profesionalen odnos do strank ter naj se izobražujejo na vseh področjih. Vesna Čuček je opozorila, da je sistem javne službe kmetijskega svetovanja dober in da mora tak tudi ostati. Žan Voglar, mladi svetovalec iz KGZ Maribor, je poudaril poznavanje novih tehnologij in prenos tega znanja na kmete. V razpravi je bilo postavljeno vprašanje, kako so kmetijski svetovalci zadovoljni s svojim delom in kako so zadovoljni s svojo plačo, ki je v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci za nekaj razredov nižja. Svetovalci želijo pošteno plačilo za pošteno delo.

V Sloveniji je dobrih 15 hektarjev tržne pridelave aktinidije ali kivija, od tega 14 hektarjev na Vipavskem in Goriškem in 1,5 hektarja v Slovenski Istri. Pred leti je bilo nasadov nekaj več, a so predvsem na Vipavskem ponekod propadli v celoti zaradi bakterijskega ožiga. Letošnja letina kivija je zelo slaba, saj je večje nasade na Goriškem uničila toča in so pridelovalci povsem brez pridelka. Največji nasad kivija v Sloveniji je v lasti sadjarja Tomaža Šinigoja iz Dornberka v Goriških Brdih, ki pa letos iz 2,5 ha nima za prodajo niti kilograma kivija. Debela toča je namreč konec julija uničila ves pridelek. Zaradi od toče poškodovanih dreves bodo morali v prihodnjem letu prilagoditi tudi celotno tehnologijo obrezovanja ter redčenja cvetov in plodov. »Če bo prihodnjo sezono na poškodovanih vejah preveč plodov, se bodo polomile, zato že sedaj lahko napovem, da bo pridelka zagotovo pol manj od normalne letine, četudi bo vreme in vse ostalo v redu,« je povedal Tomaž Šinigoj. Na kmetiji Šinigoj pridelujejo sadje na 24 hektarjih, in sicer hruške, breskve, nektarine, marelice, češnje, kaki in kivi, a v zadnjih desetih letih niso imeli normalne letine, saj jim je vsako leto del ali celoten pridelek vzela pozeba, toča, suša in vse druge vremenske neprilike. Kot pravi Tomaž, predvsem ni več mladih, ki bi ohranjali tradicijo kmetije, saj to danes pomeni, da si od jutra do večera v škornjih, a vseeno nimaš za preživetje. Tomaž Šinigoj ima štiri sinove, ki jih glede na vse križe in težave v sadjarstvu ne želi prepričevati, naj nadaljujejo njihovo družinsko tradicijo oziroma sploh kmetujejo. Na kmetiji Marjana Mozetiča iz Prvačine v Goriških Brdih imajo 200 dreves kivija. Tudi v njihovem nasadu v zadnjih šestih letih ni bilo normalnega pridelka, letos pa so že drugič v zadnjih nekaj letih povsem brez pridelka. V začetku julija je bil nasad lepo obložen in kazalo je, da bo pridelek nadpovprečen. Žal je konec julija ves pridelek uničila toča. BOLEZEN BAKTERIJSKEGA OŽIGA SE JE V NASADIH UMIRILAV Vipavski dolini in Goriških Brdih je v Register kmetijskih gospodarstev vpisanih nekaj manj kot 14 hektarov nasadov aktinidije. Pred leti so imeli predvsem pridelovalci v Spodnji Vipavski dolini velike probleme s propadanjem dreves zaradi bakterijskega ožiga. Kot pravi Sara Spačal Dovžak, specialistka za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, se v obstoječih nasadih še vedno pojavljajo problemi s to boleznijo, vendar v manjši meri kot pred leti. Bakterijski ožig je nevarna, gospodarsko pomembna bolezen, ki povzroča naglo odmiranje posameznih rozg ali celotnih rastlin, v najhujših primerih propadejo celi nasadi. Patogen se lokalno hitro širi z vetrom in dežjem, s pelodom ter na večje razdalje z okuženim sadilnim in razmnoževalnim materialom. Pridelovalci se lahko uspešno borijo proti širjenju bakterijskega ožiga z izvajanjem pravočasnih preventivnih in kemičnih ukrepov, kot so sajenje neokuženega sadilnega materiala, izvajanje rezi in odstranjevanje vej iz nasada v suhem vremenu, redno odstranjevanje sumljivih poganjkov ter uničevanje in sežiganje le-teh. Rezne ploskve večjega premera od 2-3 cm je potrebno premazati s cepilno smolo z dodatkom bakra, redno razkuževati orodje za rez z 10 % raztopino natrijevega hipoklorita ali 70-odstotnim alkoholom ter razkuževati vse orodje, priključke in stroje, ki se uporabljajo v nasadu aktinidije. Pri rokovanju z okuženimi rastlinami je treba uporabljati rokavice za enkratno uporabo, ki preprečujejo stik rok z bakterijskim izcedkom, pri vstopu in pred izhodom iz okuženega nasada je potrebno razkužiti obutev, delovno obleko pa oprati na 60 °C. Osnovni kemični ukrep je uporaba bakrovih pripravkov po opravljeni rezi in odstranitvi vej iz nasada, v jeseni v obdobju odpadanja listja ter spomladi v času brstenja. V primeru pojava in širjenja bakterijskega ožiga lahko pravočasno škropljenje z bakrovimi pripravki prepreči nove okužbe. Kot še navaja Sara Spačal Dovžak, sadjarjem priporočajo izvajanje vseh agrotehničnih, sanitarnih in higienskih ukrepov, s katerimi lahko ustvarijo optimalne pogoje za rast in krepitev naravne odpornosti rastlin.ZANIMANJA ZA NOVE NASADE NIV zadnjem času je premalo zanimanja za postavitev novih nasadov aktinidije. Razlog so predvsem vse pogostejše vremenske ujme (spomladanske pozebe, toča, suša, orkanska burja, nalivi ...) in problemi iz preteklih let zaradi bakterijskega ožiga. Za postavitev novega nasada aktinidije se priporoča vinogradniška sončna lega, ki je zaščitena pred vetrovi in spomladansko pozebo. Aktinidija dobro uspeva v ilovnato-peščenih, dobro založenih odcednih tleh, ki imajo 3 - 4 % organske snovi in pH med 5,6 do 7. Potrebno je zagotoviti dovolj vlage (postavitev namakalnega sistema v celotnem nasadu), vendar ne prenese zastajanja vode. Pri aktinidiji poznamo ženske in moške rastline, ki jih oprašujejo čebele in veter. Na 5 do 8 ženskih rastlin je treba posaditi vsaj eno moško, da pride do dobrega opraševanja in oplodnje. Priporoča se sajenje v spomladanskem času, na sadilni razdalji 4 – 5 m x 3 – 5 m, da se izognemo spomladanski pozebi. Sadike je treba kupiti v drevesnicah in preveriti, da imajo etiketo o brezvirusnem sadilnem materialu. Pri gojenju aktinidije je nujno opora z dodatno konstrukcijo v obliki latnika. V ISTRI LE 1,5 HA AKTINIDIJE»Trenutno je v Istri le 1,5 ha intenzivnih nasadov aktinidije. Veliko več jih nikoli ni bilo predvsem zaradi pomanjkanja vode in infrastrukture za namakanje, kar je pri pridelavi aktinidije nujno. Iz omenjenih razlogov tudi ni zanimanja za ureditev novih nasadov. Bakterijskega ožiga aktinidije v Istri sicer še ni bilo, a stroški naprave nasada so precejšnji, saj je potrebno postaviti tudi oporo in namakalni sistem, kar ni poceni. Pri nakupu sadik ni pomembno, od kod izvirajo, nujno pa morajo imeti potni list, iz katerega je razvidno, da so sadike zdrave oz. brezvirusne,« je povedala mag. Urška Klančar, specialistka za sadjarstvo pri KGZ Nova Gorica.

Večja zastopanost slovenskega sadja in zelenjave v javnih zavodih, uporaba pametnih tehnologij in krepitev odpornosti sektorja ne ekonomske, socialne in podnebne vplive je le nekaj rešitev, ki so bile izpostavljene na Sadjarsko-zelenjadarski konferenci, ki jo je v Ljubljani organizirala GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij. Podnebne spremembe, neenakopravna obdavčitev, zahteve po zmanjševanju fitofarmacevtskih sredstev, nove bolezni in škodljivci ter pomanjkanje delovne sile ogrožajo pridelavo sadja in zelenjave, ki je pri nas že sedaj izjemno nizka. Rešitve so v gradnji rastlinjakov, uporabi obnovljivih virov energije, novih namakalno-oroševalnih sistemih in drugih zaščitnih sistemih. Pomembna je odprava administrativnih ovir, predvsem na področju dostopa do vodnih virov, umeščanja objektov v prostor in izkoriščanja geotermalne energije. V Sloveniji smo v letu 2022 pridelali nekaj več kot 90 tisoč ton zelenjave in 93,5 tisoč ton sadja. Lanska poraba zelenjave pa je bila 280 tisoč ton ter sadja skoraj 473 tisoč ton. To pomeni, da je samooskrba nizka, pri sadju 29 % in pri zelenjavi 38 %. Boštjan Kozole, predsednik Združenja za sadjarstvo, je povedal, da se panoga s krizami sooča že deset let. Izpostavil je maksimalni znesek upravičenca 800.000 evrov za investicije za celotno programsko obdobje 2023-2027, ki je prenizek, saj so v sadjarstvu potrebne investicije v namakalne in oroševalne sisteme ter prilagoditve na podnebne spremembe. »Potrebujemo rešitve za zavarovanje kmetijske pridelave, za boj proti škodljivcem, škodljiv pa je tudi primerjalnik cen, ki spodbuja prodajo sadja, zlasti jabolk, pod njihovo lastno ceno,« opozarja Kozole in še posebej poudari pomanjkanje strokovnjakov v sadjarstvu in nujnost lažjega dostopa slovenskega sadja v javne zavode. NI ZBIRNIH CENTROV ZA PRIPRAVO BLAGA ZA TRGSaša Belaj z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predstavila stanje v zelenjadarstvu in sadjarstvu ter ukrepe v novrem programskem obodbju skupne kmetijske politike 2023-2027, s katerimi država spodbuja sadjarstvo in zelenjadarstvo. V letu 2022 je 1.570 kmetijskih gospodarstev pridelovalo zelenjadnice na 2.536 ha kmetijskih površin, od tega 94 % na prostem. Med težavami, s katerimi se ukvarjajo pridelovalci, je tudi pomanjkanje zbirnih centrov za pripravo blaga za trg (hladilne/skladiščne kapacitete, sortirne linije, pakirne linije) z ustrezno infrastrukturo, ki bi omogočala večjo dodano vrednost primarnemu sektorju. Sadje prideluje dobrih 22.000 pridelovalcev na nekaj več kot 12.000 ha sadovnjakov, od tega 4.400 ha intenzivnih in 7.800 ekstenzivnih sadovnjakov. Povprečna površina intenzivnih sadovnjakov je le 1,31 ha. Mreže proti toči so zastopane na 1.438 ha (33 %), namakanih je 962 ha sadovnjakov, medtem ko ima oroševalni sistem 223 ha intenzivnih nasadov. V Sloveniji je obseg skupne pridelave sadja v trendu rahlega povečevanja, razen pri jablani. Neugodna je tudi starostna struktura intenzivnih sadovnjakov, povprečna letna obnova je prenizka, prevelika je posestna razdrobljenost. Bistven je organiziran vstop lokalno pridelane zelenjave in sadja v javne zavode v okviru zelenega javnega naročanja in v Horeca sektor. Samooskrba s sadjem je iz 70 % leta 2000 padla na 30 % v letu 2022.Samooskrba z zelenjavo je iz 50 % leta 2000 padla na 40 % v letu 2022.TEŽAVE PRIDELOVALCEV PRI DOBAVI ŽIVIL V JAVNE ZAVODETadeja Kvas Majer s kmetijskega ministrstva je predstavila shemo šolskega sadja in naročanje živil v javnih zavodih. Zakon o javnem naročanju ima tudi izjemo do 215.000 evrov, kjer ni treba upoštevati postopkov javnega naročanja. Javni zavodi so dolžni upoštevati deleže ekoloških živil (12 % oz. 15 % od leta 2024) in delež živil iz shem kakovosti (20 %). V šolski shemi je v letu 2021/22 sodelovalo 423 osnovnih šol, sadje in zelenjavo je dobavljalo 319 dobaviteljev, od tega 52 % kmetov. Količinsko se je razdelilo 95 % sadja in le 5 % zelenjave. V šolski shemi se v povprečju razdeli 1,4 kg jabolk na leto na otroka. Ponudniki v javne zavode opozarjajo na okvirne sporazume, kjer kasneje ni naročila, na premajhne količine za dnevno dostavo, premalo sezonskega naročanja, javni zavodi ne izločajo sklopov, da bi lahko ponudili le jabolka, nepoznavanje količinskih potreb po različnih živilih v javnih zavodih in na cenovno nekonkurenčnost. Javni zavodi kot naročniki pa se srečujejo z nepovezanostjo ponudnikov, kjer ni stabilne količinske dobave, ter dodatno administracijo. NOVE TEHNOLOGIJE ZA MALE IN VELIKE KMETEDr. Miran Lakota iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede je predstavil digitalizacijo v kmetijstvu, precizno in pametno kmetijstvo ter možne ukrepe. V Sloveniji imamo množico zbranih podatkov, ki so razpršeni po posameznih, med seboj nepovezanih bazah. Prihodnost je v robotizaciji in avtonomnih strojih, ki so kompleksni, inteligentni in fleksibilni sistemi. Ti znižujejo stroške dela in porabo materialov, večajo fleksibilnost, zmogljivost in kakovost proizvodov, terjajo pa večje stroške investicij, višje stroške servisa in zahtevajo ustrezna nova znanja. Nove tehnologije so uporabne tako za velike kot male kmete, saj je vsem cilj povečati kakovost pridelkov, hektarske donose, zmanjšati porabo repromateriala, lažje izpolnjevanje okoljskih zahtev in hitrejše dokumentiranje njihovih ukrepov. Digitalizacija kmetijstva pomeni prehod od kmeta do družinskega podjetja za pridelavo hrane. Dr. Robert Veberič z Biotehniške fakultete je predstavil odpornost sektorja sadja in zelenjave. S proizvodnimi tveganji se danes soočajo kmetje, zavarovalnice in država, vendar ukrepi v obliki subvencioniranja zavarovalnih premij niso več zadostni. Predstavil je različne izzive, ki vplivajo na pridelavo, od vremena, bolezni in škodljivcev, varstva narave, voda in biodiverzitete, dostopnosti in cen materialov in energije, pomanjkanja in stroškov delovne sile ter zahteve potrošnikov. Zato potrebujemo tolerantne sorte in nove genomske tehnike.

Žitna konferenca že tradicionalno poteka v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije - Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij (GZS-ZKŽP). Letos je bilo govora o prehranski varnosti, podnebnih spremembah, geopolitični negotovosti v svetu in evropskih zahtevah po zmanjševanju fitofarmacevtskih sredstev, vse to pa ogroža pridelavo žit, ki že sedaj ne zadošča za domačo porabo. Potrebno bo veliko prilagoditev kmetovanja, predvsme v luči trajnostnega kmetovanja in uvajanje novih tehnologij, predvsem pa razumevanja in dolgoročnega sodelovanja vseh v žitni verigi.Kljub manjši udeležbi na žitni konferenci, ki je namenjena vsem deležnikom žitne verige, so bila prisotna kmetijska podjetja, proizvajalci krmil, mlinarska in pekarska podjetja, kmetijske zadruge, semenarske hiše ter predstavniki pristojnih ministrstev, inšpektorjev in drugih. Konferenco sta odprli dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS–ZKŽP, in mag. Andreja Komel z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.Dr. Andreja Sušnik iz Agencije RS za okolje je predstavila podnebne projekcije za Slovenijo do leta 2100 po različnih scenarijih. Pričakuje se nadaljnje naraščanje temperature v vseh letnih časih in v vseh regijah, dvigovala se bo tudi temperatura tal v vseh rastnih dobah, veliko večje bo število vročih dni, več bo tudi ledenih dni. Vse to povzroča hitrejšo razgradnjo organskih snovi, izgubljanje skladiščenja ogljika v tleh, vročinske strese rastlin, dvige temperature v rekah in jezerih, pozimi nihanja v ciklih zmrzovanja tal, zemeljske plazove in spremembe rastlinskih in živalskih vrst. Višina padavin na letni ravni in pozimi se bo predvidoma povečala, večja bo tudi jakost in pogostnost izjemnih padavin. Pričakovati je več padavin pozimi, vendar manj zadržanih v snežni odeji, večje bo odtekanje vode, kar bo povzročalo erozije, plazove, hudourniške poplave in tudi zimske poplave. Naraščanje temperature zraka in tal bo povečalo izhlapevanje, kar bo vplivalo tudi na pogostejše suše in daljša sušna obdobja. Pridelava hrane v prihodnosti bo zato morala temeljiti na preciznem kmetijstvu, optimizaciji porabe vode, pesticidov, gnojil, uporabi različnih virov informacij (droni, sateliti, terenske meritve), povezovanju kmetij, robotiki in uporabi interneta na kmetijah.Širši pogled na ekonomske vidike podnebnih sprememb s poudarkom na energiji je predstavil dr. Jože P. Damjan iz Ekonomske fakultete v Ljubljani. Zaradi selitve evropske in ameriške industrije v Azijo se globalni izpusti povečujejo, prišteti pa je treba tudi učinek mednarodnega transporta. Zaradi energetske krize upadajo intenzivne industrijske panoge, kar vodi v gospodarsko stagnacijo v Evropi. Neustrezen je tudi slovenski energetski odziv na te razmere. PŠENICO UVAŽAMO IZ HRVAŠKE IN MADŽARSKEO posledicah zmanjševanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev je govoril dr. Jernej Drofenik iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Prepoved uporabe vseh FFS na občutljivih območjih (po trenutnem predlogu Evropske komisije) bi zajela 41 % vseh površin z žiti, ki so na občutljivih območjih, kar bi zahtevalo prilagoditev ter bi pomembno vplivalo na obseg pridelave. Pridelek žit bi se lahko zmanjšal tudi za petino. Barbara Zagorc iz Kmetijskega inštituta Slovenije je predstavila pridelavo in predelavo žit v Sloveniji. Delež žit pomeni 6,3 do 11,5 % vrednosti kmetijske pridelave. V letu 2023 je bilo po podatkih SURS 107.000 ha zasejanih z žiti. Pšenica in pira sta bili na 29.000 ha, koruza za zrnje na 44.000 ha, ječmen in tritikala na 27.000 ha. Skupno je bilo pridelano 672.000 ton žit, največ koruze 394.000 ton ter pšenice in pire 145.000 ton. Glede na leto 2022 se je skupni pridelek žit povečal, pri pšenici in ječmenu pa je nižji od lanskega. Odkup v času žetve je letos znašal 70.914 ton, od tega je bilo 61 % krušne pšenice. Slovenija letno porabi nekaj manj kot 300.000 ton pšenice in 800.000 ton vseh žit, zato je v večini let neto uvoznica žit, vsa leta pa neto uvoznica pšenice. To jo postavlja v veliko odvisnost od sosednjih držav, zlasti od Hrvaške in Madžarske. Številni pretresi na kmetijskih trgih (epidemija, vojna v Ukrajini) vplivajo na cene žit. Velik vpliv imajo tudi nepredvidljivi vremenski pojavi, dvig cen inputov (gnojila, energenti, semena) in pomanjkanje ter stroškovno draga delovna sila. V zadnjih petih letih so se stroški pridelave žit dvignili za 50 %, cene pa ostajajo na ravni povprečja 2017 – 2021.PREHRANSKA VARNOST: IZZIV ALI POTREBA?Žitna konferenca se je zaključila z okroglo mizo »Prehranska varnost: Izziv ali potreba?«, na kateri so dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete, mag. Andreja Komel z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Matic Majcenovič, predsednik Združenja za mlinarstvo, in Branko Virag, predsednik Združenja kmetijskih podjetij, govorili o izzivih in priložnostih pa tudi o nevarnostih, s katerimi se srečuje sektor žit doma in na globalni ravni. Poudarili so, da potrebujemo še več znanja in novih tehnologij ter digitalizirane postopke, ki bodo dostopnejši. Izjemno pomembno je zaščititi kmetijska zemljišča, povečati investicije v žitni sektor in ustrezno podpirati tržno usmerjene proizvajalce. Žitni sektor je odločen povečati organizirano in načrtovano pridelavo slovenskih žit. Na okrogli mizi se niso mogli izogniti preskromnemu obsegu površin za žita, opozorili so tudi na dolgoročno ureditev namakanja v poljedelstvu. Še posebej je bilo opozorjeno na nevarnost, da se bodo industrijske cone in naselja iz poplavljenih območjih reševala na račun zmanjšanja kmetijskih površin. Poudarili so tudi, da popis cen košarice osnovnih skupin živil potrošnike le zavaja, češ da je pomembna samo cena in ne kakovost živil.

Ekoci - eko civilna iniciativa Slovenije, združenje za trajnostno prihodnost in še nekateri somišljeniki nasprotujejo vladnemu predlogu stališča do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, ter hrani in krmi iz njih, do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pridelavi in trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala v Uniji in do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pridelavi in trženju gozdnega reprodukcijskega materiala, ki so objavljeni na portalu Državnega Sveta.Po podrobnem pregledu dokumentov ocenjujeo, da določena stališča predstavljajo veliko tveganje za našo trenutno in bodočo prehransko varnost in suverenost. Ekoci s somišljeniki in sodelujočimi strokovnjaki predlagajo, da se začasno umakne obravnava teh dokumentov iz dnevnega reda in se pred tem opravi širša javna razprava, saj bi sprejeta stališča bistveno vplivala na sedanje in prihodnje generacije na prehransko varnost in na biodiverziteto. Z namenom zagotovitve ustreznosti predlogov EU predlagajo dodatne študije in celosten razmislek, kaj ta dokument pomeni tudi na strateško prehransko varnost države. Slovenija naj sledi dobri praksi Avstrije in Madžarske, ki omenjenih dokumentov niso podprle. Sledi naj ugotovitvam in analizam iz Francije glede rastlin pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami.Predlogom nasprotujejo Ekoci - eko civilna iniciativa Slovenije, združenje za trajnostno prihodnost, Gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, Društvo Ognjič, Gibanje Rajski vrt obilja za vse in številni somišljenikiSprejetje teh dokumentov bi postavila odločevalce v nepošten položaj, če bi sprejeli ta stališče, saj so celo že sami pripravljalci dokumentov navedli: »O napovedi Komisije naj bi posodobitev zakonodaje s področja RRM prispevala k ciljem Evropskega zelenega dogovora, konkretneje Strategije od vil do vilic in Strategije o biotski raznovrstnosti. Konkretnega vpliva v tej fazi ni mogoče oceniti.« Torej bi RS podala najprej stališča brez ocen in raziskav in brez širše javne razprave. Ekoci v pozivu predlaga nujne dopolnitve, ki bi v primeru, da se dopolnitve ne sprejmejo, to imelo ogromne posledice na zaščito avtohtonih semen, prehranske varnosti in biodiverzitete, ter vplivov na okolje, naravo in ljudi pa tudi na zdravstveno, tveganje. Imelo bo vpliv na gospodarsko, okoljsko in ekonomsko prihodnost v Sloveniji. Dokumentacijo je potrebno dopolniti s študijami kaj pomeni implementacija določil za zdravje ljudi, živali in okolja. Trenutni dokument tega vidika sploh ne obravnava.V kolikor bi se vsa določila, navedena v dokumentih, realizirala v praksi, pa je ogrožena suverenost prebivalcev Slovenije, saj bo prehranska varnost odvisna od patentiranih semen, od plačevanja licenc korporacijam in opredeljena ni zaščita slovenskega genskega materiala. Kmetom bo onemogočena setev lastnih semen in izmenjava semen, kar je del tradicije v naši deželi že stoletja. Sprejetje dokumentov in potrditve pripravljenih stališč RS Slovenije brez ustreznih študij, ki bi dajala kredibilnost odločanju in brez poznavanja mnenja državljanov, ki bo imelo v vsakem primeru dolgotrajne posledice, bi bilo neodgovorno. V Ekoci se sprašujejo ali si predlagatelji in odločevalci v primeru sprejetja teh dokumentov upajo zastaviti osebno premoženje za povrnitev škode okolju naravi in ljudem, če bi šlo kaj narobe zaradi sprejetih odločitev.Irena Rotar, predsednica Ekoci - eko civbilne iniciative Slovenija , združenje za trajnostno prihodnost poziva odločevalce, da zaustavijo trenutne postopke sprejetja stališč Republike Slovenije za EU glede navedenih uredb, pridobijo dodatne študije in omogočijo širšo javno razpravo s strokovnjaki, kmeti, zainteresirano javnostjo saj je hrana pomebna za vse. In naprošajo, da se šele za tem oblikujejo stališča, ki bodo upoštevala omenjene vidike, tako strokovna mnenja kot vidike kmetov in panoge , institucij, vključno s porabniki in bodo odražala stališča usklajena z državljani Slovenije.OJ - OSTI JAREJ!(star slovenski pozdrav, ki pomeni "ostani, zdrav, mlad, pomlajen, bodi močan!")

Na osrednji tržnici v Ljubljani je od ponedeljka do petka tudi nekaj kmetij, ki ponujajo lastne pridelke in nekateri tudi pridelke iz uvoza. Več ponudnikov je ob sobotah, predvsem pa je ob sobotah več kupcev, a le če ne dežuje ali ne sneži, pravijo branjevke, ki so na tržnici že več kot 40 let.Cene vrtnin na tržnici se niso spremenile že več let. Kislo zelje in kisla repa, sta bila pred nekaj leti 2,40 evra za kilogram. Potem se je cena dvignila na 2,80 evra za kilogram in takšna je še danes. Za 15 do 20 odstotkov nihajo cene glede na letino, ponudbo in povpraševanje posamezne vrtnine, glede na letni čas in za nekaj odstotkov občasno tudi med posameznimi ponudniki. Večina pridelovalcev ima del pridelave v pokritem prostoru, zato je ponudba določenih vrtnin bistveno daljša kot je bila pred leti. Delno k temu prispevajo tudi podnebne spremembe oziroma krajše in milejše zime. Nadzemno kolerabo ali stročji fižol pridelujejo nekateri v rastlinjakih praktično čez vso leto. Cena kislega zelja in kisle repe je že tri nespremenjena, to je 2,80 evra za kilogramZaradi več zaporednih slabih letin v sadjarstvu so cene sadja višje. Letos je sadja manj zaradi spomladanske pozebe, poletnih neurij s točo in nasploh slabih vremenskih pogojev čez vso leto. Cene so bile višje že spomladi pri jagodah in češnjah, poleti pri breskvah in marelicah in kasneje pri jabolkah ter trenutno pri kakiju. Lani je bila cena kakija 2 do 3 evre, letos je cena 3 do 4 evre za kilogram. Dan pred Dnevom slovenske hrane prodaja domačega sadja in zelenjave na osrednji tržnici v Ljubljani ni bila nič boljša kot ostale dni v tednu, pomeni, da na Dan slovenske hrane na slovenskih krožnikih najbrž ne bo nič več slovenske hrane kot običajno. Že desetletja, odkar so na obrobju Ljubjani zgrajeni nakupovalni centri, so ljubljanske tržnice slabo obiskane. Kupcev je le nekaj stalnih, večina že osebnih prijateljev pridelovalcev iz Savelj, Sostra ali drugega ruralnega dela Ljubljane. Večina kupuje v trgovinah, kjer so cene nižje.