Čas je za volitve in odstranitve te svinjarije,
Na kratko: res je vse več znakov (povednih imen, neverjetnih naključij ter drugih pomenljivih in sumljivih okoliščin, dobesedno cela serija je tega), da lahko vedno bolj verjamemo, da gre pri aferi Knovs, kjer policija reci in piši kazensko ovadi tri poslance NSi, ki so člani Knovsa (posebnega parlamentarnega telesa, pristojnega za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami, torej tudi policije, in kjer ima, zaradi ravnotežja in medsebojne kontrole parlamentarne oblasti, zakonsko predpisano večino opozicija), Janeza Žaklja (celo predsednika Knovsa), Jerneja Vrtovca, hkrati pretendenta za novega predsednika te stranke, Jožefa Horvata ter še predsednika NSi ter evropskega poslanca Mateja Tonina, za politično motivirano "črno operacijo" Golobovih ljudi.
Ker gre za skoraj masovno ovadbo policije zoper člane parlamentarnega nadzora, lahko tokrat govorimo ne samo o skrajno nevarni politični instrumentalizaciji policije, ampak celo o minidržavnem udaru. Poglejmo nekatere podrobnosti:
Dr
Politične stranke imajo svoje privržence, kar pomeni posameznike, ki se lahko poistovetijo s programskimi načeli neke stranke. Idealne stranke za posameznika ni, celo ne za ustanovitelja neke stranke. Zakaj? Zato, ker mora ustanovitelj (ali ustanovitelji) svoj program utemeljiti tako, da bo ustrezal širši bazi njegovih somišljenikov, ali bolje rečeno podobno mislečih posameznikov, ker ti nikakor niso njegovo kloni. Že ko nekdo stranko ustanovi, more računati na sorodnost svojih pripadnikov, nikakor pa ne na istovetnost. Zelo številčne stranke, v Sloveniji je to bolj ali manj samo SDS, vedo, da niso vsi njihovim pripadniki idealni, nekateri so lahko celo sporni. Ampak temu se ne da izogniti. Pomembno, je, da stranka, ki je na oblasti, vodi državo v pravo smer, to pa je v blaginjo njenih državljanov in njih varnost. Če g. Pertinač meni, da ne gre brez »udinjanja« različnim centrom moči v svetu, pač ne ve, kaj je politika, ne glede na svojo politično preteklost (ali pa prav zaradi nje!).
Nadaljevanje uspešnice iz lanskega leta: nedeljski feljton Poletje v Svobodi. Danes 1. del z naslovom Patriotske igre.
Piše: Aljuš Pertinač*
Poletje je po navadi čas za dopust, morje, hladno pijačo v senci in tako naprej. V medijih temu pravimo čas kislih kumaric, torej obdobje, ko si morajo mediji izmišljevati novice ali pa jih delati iz stvari oziroma dogodkov, ki to v resnici niso. Odkar imamo Poletja v Svobodi, torej odkar je na oblasti pernata jata s Taubijem na čelu, ki fura diktaturo Festivala Svobode, na katerem sedaj res plešejo zgolj še najzvestejši, beri tisti, ki imajo od tega največjo neposredno materialno korist, smo se nekako navadili, da lahko ta, tradicionalno najbolj vroč letni čas mirno preskočimo. Javna skrivnost namreč je, da naš leteči Despot še iz časov, ko je fural di(re)ktaturo na GEN-I, od junija do vključno septembra enostavno ne dela. Za Despojno pa itak vemo, da se najbolje počuti v kakšnih obmorskih "hiškah" takšnih in drugačnih bogatašev, bolj slečena kot
Pokvarjeni do obisti.
Ob torkovem razkritju Suzane Kos na portalu Info360.si, da Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, znova poskuša postati "magister znanosti", tokrat tudi evidentno celo s pomočjo pozicije ministra in podpredsednika Golobove vlade (vir), se velja spomniti na marec daljnega leta 2015, ko smo na tem portalu ekskluzivno razkrili, kako je politik Mesec, v tistem času sicer poslanec in predsednik (Združene) Levice, z magisterijem poskušal prvič, toda končalo se je klavrno. Predvsem za davkoplačevalce, Mesec pa se je - torej že takrat - izkazal kot velik izkoriščevalski blefer.
Ugotovilo se je namreč naslednje:
- Na ljubljanski Ekonomski fakulteti je Mesec dve leti delal (študiral) tako imenovani "bolonjski magisterij", ne da bi - pazite - opravil en sam izpit. Skratka, z magisterijem je - sicer - propadel na celi črti, se je pa očitno on imel pravzaprav fajn, ampak na naše stroške. Povedano drugače, študij magisterija je pravzaprav blefiral oziroma izigraval,
Ne bojte se za Štancarja, ni podkupljiv pa tudi en jugo-janković ga ne bo ustrašil.
Vse kaže, da podjetnik Ivo Boscarol pri demantiju našega članka (Posli Iva Boscarola: dovoljena ljubljanska Odiseja, medije mu je Janković prepovedal - Požareport, 26. 6. 2025), da nikoli ni nameraval vlagati v "resne medije", le ni govoril čiste resnice. Danes objavljamo nove podrobnosti.
Po navedbah naših virov se je ključni sestanek zgodil 17. maja 2022 v vipavski gostilni Theodosius, kjer so bili prisotni tudi trije od štirih omenjenih akterjev v našem "demantiranem" članku, Boscarol, Leo Oblak in Igor Vovk, ljubljanskega župana Zorana Jankovića seveda ni bilo zraven. Tema sestanka (oziroma večerje) je bila postavitev nove zasebne televizije, ki bi konkurirala Pop TV in Kanalu A, Boscarol pa naj bi takrat tudi oznanil, da bi/bo v medije vložil 10 milijonov evrov. Na tem sestanku naj bi Boscarol izvedel, konkretno od Oblaka, ki ga je na ta sestanek - kot medijskega eksperta - pripeljal Vovk, da hrvaška Podravka prodaja Žito, nakup tega kompleksa pa bi omogočal postavitev stavbe, pri
Dajmo že enkrat pokopat to stranko. Na desni je dovolj prostora za člane SLS.
Več različnih virov znotraj Slovenske ljudske stranke nam je potrdilo novo dramo te stranke: češ, zdravnica Tina Bregant, ki je bila 26. aprila na kongresu v Slovenski Bistrici izvoljena za predsednico SLS, že razmišlja o odstopu.
(Medklic, spomnimo: druga kandidatka za predsednico Nina Strah je že na začetku kongresa odstopila zaradi očitnega kršenja statutarnih pravil.)
Viri pravijo, Bregantova je želela biti "glorija", po kongresu, ko je prevzela stranko, pa je očitno uvidela, kaj je dejansko dobila v roke. Med drugim tudi velikanski finančni dolg, ki naj bi znašal okoli 300 tisoč evrov. O tem - izpuhtelem - denarju naj bi sicer veliko vedela tudi vidna člana vodstva SLS Janez Podobnik in Primož Jelševar, ki sta mefistovsko pomagala inštalirati Bregantovo. Po kongresu je Bregantova praktično izginila iz javnosti, je pa sklicala sejo glavnega odbora v Litiji in menda zahteva odstop podpredsednika (prej predsednika stranke) Marka Balažica - zaradi finančnega stanja stranke, ki si zato
VSI V CELJE JUTRI.
Na podlagi naših uradnih poizvedovanj so nam iz Specializiranega državnega tožilstva potrdili, da je o kazenski ovadbi tožilske kolegice Mateje Gončin odločal oziroma odločil Luka Virant, okrožni državni tožilec posebnega oddelka SDT, vendar po predhodnem vpogledu vodje posebnega oddelka SDT Mojce Gruden. Slednje, kot pojasnjujejo na SDT, "v skladu z 89. in 90. členom Državnotožilskega reda, ki določata, da mora državni tožilec v zadevah posebnega pomena pred odločitvijo o zavrženju ovadbe, osnutek sklepa o zavrženju skupaj s spisom predložiti na vpogled vodji".
Na sedežu SDT pa niso pripravljeni pokazati Virantovega sklepa o zavrženju ovadbe, ki jo je spisala Mateja Gončin. Takole odgovarjajo:
"Vašo zahtevo za posredovanje sklepa o zavrženju razumemo kot zahtevo po ZDIJZ, katero je v skladu s sodno prakso (sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020) potrebno obravnavati na podlagi prvega odstavka 181. člena Zakona o državnem tožilstvu, ki dovoljuje vpogled v spis in
Vsak levičar se ima za Sončnega kralja kadar ima oblast. Ko so odstranjeni končajo v blatu. Tako bo tudi UKŽ.
Pravijo, intimni in poslovni partner ter kitarist Bor Zuljan ima "posebno prepustnico", da se izogne varnostnemu pregledu in rentgenu pri vhodu v državni zbor, kar sicer ni dovoljeno. Potem pa iz predsedniških soban Urške Klakočar Zupančič kar sam kliče natakarje državnega zbora in naroča "malo šampanjčka". Plača pa kabinet predsednice DZ, beri: davkoplačevalci.
To je verjetno tudi razlog, da si je UKZ dala - kot prva predsedujoča/predsedujoči državnemu zboru v zgodovini slovenske države - montirati posebno dodatno varnostno napravo za vstop v svoje predsedniške prostore.
Na vhodu v prostore predsednice državnega zbora
Toda prav njeno "onegavljenje" z Borom Zuljanom, tako naši viri blizu vrha Gibanja Svoboda, in njeno izsiljevanje, da bi ji državni zbor pogodbeno financiral ljubimca (Zuljana), je bil povod za Golobov - sicer nesojeni - obračun s Klakočarjevo (nekateri iz Svobode jo včasih opisujejo tudi kot "neuravnovešeno kuro"), kar se je, spomnimo, dogajalo na tisti strašni seji sveta
Zupančič a si eden tistih, ki razumejo kadar je povedano po tvoje.
Ura resnice: Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja (26. 2. 2025)
Komentirano napovedi oziroma znake Aleksandra Čeferina, da se leta 2027 ne bo več potegoval za nov mandat na vrhu Uefe, ampak za funkcijo predsednika republike, njegov "trumpovski" obrat in prikrite nakupe srednjeveških nepremičnin na slovenski obali prek doslej neznanega švicarskega podjetja, čisto naključno registriranega blizu sedeža Uefe v švicarskem mestu Nyon, ki ga formalno vodita zakonca Zajc, družinsko in karierno tesno povezana s Čeferinom. Govorimo tudi o povsem očitnih kršitvah slovenskega zakona o odvetništvu, se znova dotaknemo zloglasnega primera Milović in Čeferinove cenzure medijev ter analiziramo Čeferinov značaj, kjer med drugim pojasnimo razlike med očetom Petrom ter sinovoma Rokom in Aleksandrom, lovke, razvejanost, moč in vpliv te grosupeljske dinastije, od ustavnega in Evropskega sodišča za človekove pravice do madžarskega kapitala v Sloveniji ter največjega slovenskega podjetja Petrol in hkrati
Čas je da se desnica zbudi in ponovi vajo. Levica dela na tem da združi levi pol in potem gre na volitve, ker je potrebno nastopiti skupaj proti desnici. Tako kot do sedaj so rabili na levi nov obraz in nešteto malih levih strank in list je sedaj čas dvopolnosti. Levo telo proti desno.
Nekatere zgodbe, ki sodijo med skrbno varovane skrivnosti, so namenjene objavi novinarskih spominov (memoarov), potem pa jih je nenadoma treba objaviti danes in zdaj. In to je ena izmed njih, pisca teh vrstic pa je za današnjo objavo spodbudila nedeljska kolumna Roka Čakša, objavljena na tem portalu, v kateri Čakš med drugim zapiše takole:
"... Za konec spomnimo, da je o koaliciji razuma, takrat znamenitih 50+, Janša govoril že pred več kot desetletjem. "Nastala je koalicija 50+, koalicija razuma za izhod iz krize," na uradni strani sds.si še vedno najdete objavo s 25. januarja 2012.
Takrat so "predsednica in predsedniki SDS, DLGV, SLS, DeSUS in N.Si slovesno podpisali koalicijsko pogodbo o sodelovanju v Vladi RS za mandat 2012-2015," preberemo v prvi vrstici objave. Zakaj je tista "koalicija razuma" kasneje nerazumno razpadla, je ponovno tema za politične zgodovinarje. A ne pozabimo, da je takrat preprečila vlado Zorana Jankovića. In četudi je to bil, ob reševanju Slovenije iz finančne
Joc Pečečnik naj pojasni kje je tisto njegovo uspešno podjetništvo v Las Vegas-u. Primerjava z Lotričem ni mogoča.
Če je Robert Golob prvi predsednik slovenske vlade, ki prihaja iz privilegirane partijsko-direktorske družine, rojen z zlato žlico v ustih, s temu primernim značajem in žal tudi delovnimi navadami ("Robertina" zjutraj rada dolgo spi, a delati zmore največ šest ur dnevno), obogatel pa je na "sadovih družbene lastnine" (beri: z dolgoletnim finančno nebrzdanim vodenjem paradržavnega Gen-I), je podjetnik Marko Lotrič prvi slovenski self made milijonar, ki se je odločil vstopiti v aktivno politiko.
Povedano drugače, Marko Lotrič, rojeni Kranjčan, elektrotehnik po poklicu, obogatel z družinskim podjetjem Lotrič Meroslovje, je zato slovenska različica Berlusconija ali Trumpa, če hočete. No, vsaj začenja tako.
To je zagotovo tudi najbolj zgodovinsko in pomembno sporočilo sobotnega ustanovnega kongresa nove stranke Fokus (četudi tega fenomena, rojenega na Brdu pri Kranju, začuda ni opazil še noben novinar, komentator ali mnenjski voditelj, ampak očitno so že vsi povsem zaplankano zazrti samo na
