Posvet o položaju študentov v Sloveniji v organizaciji Državnega sveta RS in Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Udeležence je nagovoril predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in opozoril, da je znanje edini osnovni kapital za napredovanje družbe in gospodarstva.
Če najprej za oris pogledamo številke, lahko vidimo, da se je število študentov v Sloveniji od leta 2009 do letošnjega leta zmanjšalo s 115.000 na dobrih 75.000. Velik del zmanjšanja študentske populacije je šel na račun upravičene regulacije, to je omejevanja izkoriščanja statusa študenta, kar se je doseglo tudi z uvedbo centralizirane evidence v visokem šolstvu ter onemogočanjem zaporednega vpisovanja in brezplačnega študija brez njegovega zaključka. Tako se je sicer resda zmanjšal pritisk na državni proračun, a kot opozarjajo razpravljalci na tem posvetu, se je poleg števila študentov krčila tudi štipendijska politika. Zmanjšalo se je število podeljenih štipendij, nižja je bila tudi njihova povprečna višina. Število študentov v Sloveniji se je od leta 2009 do letos zmanjšalo s 115.000 na dobrih 75.000. Velik del zmanjšanja študentske populacije je šel na račun upravičene regulacije, to je omejevanja izkoriščanja statusa študenta," je na posvetu dejal Kovšca. S tem se je po njegovih besedah sicer zmanjšal pritisk na državni proračun, a se je krčila tudi štipendijska politika, povečevali so se vpisni in drugi skriti stroški. Tudi bivanje v izobraževalnih središčih je postalo dražje," je med drugim uvodoma poudaril predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca .Opozoril je tudi na povečevanje gmotnega razkoraka med študenti in zmanjševanje obsega študentskega dela ter se zavzel za proaktivno delovanje in iskanje rešitev za izboljšanje položaja študentov. Izrazil je veselje, da je ŠOS pripravila predlog zakona za urejanje položaja študentov, ki naslavlja različne problematike, s katerimi se mladi danes srečujejo.
Na nenehno poslabševanje socialnega in ekonomskega položaja študentov v preteklem desetletju je opozoril tudi predsednik ŠOS Andrej Pirjevec. "Obstoječe izobraževalne in socialne politike države ne zagotavljajo brezplačnega terciarnega izobraževanja slovenskim študentom, kot to deklarativno določa veljavna zakonodaja," je dejal. Poudaril je, da je epidemija covida-19 stanje le še poslabšala. Po podatkih raziskave Evroštudent VI slovenski študent 40 odstotkov sredstev za bivanje in študij prejme od družine, prav toliko ga sam zasluži z delom in le dobrih 10 odstotkov prejme iz naslova štipendijske politike. Ponudba študentskega dela je namreč upadla za do 90 odstotkov, obenem pa se je študij preselil v digitalno okolje in mladi so izgubili socialni stik s svojimi vrstniki. Po mnenju Andreja Pirjevca sta se obstoječi socialni krizi pridružili še zdravstvena in psihološka stiska, v kateri so se znašli študenti. ŠOS je ukrepe za zajezitev širjenja virusa ves čas podpirala, vendar tudi opozarjala na sistemske težave, s katerimi se srečujejo mladi.
Vir slike: unsplash.com