Evropska unija je zastavila ambiciozno okoljsko reformo, ki slovensko energetiko postavlja pred velike izzive. Uresničitev ciljev podnebne nevtralnosti do 2050 pomeni transformacijo slovenske energetike, gospodarstva in socialne strukture v Šaleški regiji.
»Daleč od oči, daleč od srca. Regije, ki so daleč od Ljubljane, so pogosto pozabljene,« je dr. Janez Rošer, generalni direktor Premogovnika Velenje, skrb za regijo izrazil na današnjem posvetu o pogojih, ki morajo biti izpolnjeni, da bomo dobili dober zakon o zapiranju Premogovnika Velenje. Da je lahko prezgodnje zapiranje premogovnika problematično, je opozoril tudi državni svetnik Franjo Naraločnik. Posvet je na pobudo Holdinga Slovenske elektrarne organiziral Državni svet Republike Slovenije.
»S prenehanjem izkopavanja premoga v Premogovniku Velenje se bo slovenska energetska samozadostnost z 80-odstotne znižala na približno 60-odstotno in naivno je misliti, da je proizvodnjo iz TEŠ preprosto nadomestiti z alternativnimi viri. Ni – saj ti viri ne le da niso zadostni, temveč predstavljajo tudi tveganje za stabilnost slovenskega elektroenergetskega sistema. Izziv, kako poskrbeti, da Slovenija po zaprtju Premogovnika Velenje ne bo še bolj uvozno odvisna, je, poleg okoljskega in socialnega, tisti, ki se ga moramo lotiti nemudoma. Slovenija ne sme postati uvozno odvisna, hkrati se pa nihče od zaposlenih v naši termodiviziji ne sme bati za svojo prihodnost,« je opozoril dr. Viktor Vračar, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne in Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ).
Lignit iz Premogovnika Velenje je osnovno gorivo za šesti blok TEŠ, na kar je opozoril tudi član poslovodstva Holdinga Slovenske elektrarne mag. Marko Štrigl: »Premogovnik Velenje je eden največjih slovenskih delodajalcev, zagotovo pa največji v Šaleški dolini. Je podjetje, ki »napaja« Termoelektrarno Šoštanj in je zato posredno zaslužna za proizvodnjo kar tretjine vse slovenske električne energije.« Da je »blok 6 nepogrešljiv, v prestrukturiranje je nujno kreniti premišljeno in pravično. Prehod ne sme ogrožati ciljev varne in zanesljive oskrbe z električno energijo,« je ocenil minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak. Blaž Košorok, državni sekretar z ministrstva za infrastrukturo, pa je dejal, da bi izklop bloka šest pomenil izgubo kar tretjine slovenske proizvodnje električne energije. Na veliko rast potrebe po električni energiji je opozoril tudi direktor družbe ELES Aleksander Mervar, ki ocenjuje izjave, da je možno hipno nadomestiti energijo iz TEŠ in NEK, za laž. Tak izklop bi prinesel veliko uvozno odvisnost Slovenije, to pa tudi izjemno višanje cen električne energije.
Gostitelj posveta Alojz Kovšca je izrazil skrb za lokalno okolje: »Kako bo zapiranje Premogovnika Velenje vplivalo na gospodarsko podobo regije, o tem imamo še vedno različne poglede. Zagotovo pa lahko rečemo, da je bil njegov vpliv na lokalno okolje in njegove prebivalce v vsej zgodovini izjemno močan. Pravzaprav sta njegov vpliv in moč vtisnjena v samo identiteto regije kot premogovniške regije, zato moramo, zlasti iz izkušenj podobnih preteklih praks, biti tokrat previdnejši, modrejši in predvsem dolgoročnejši. V Šaleški dolini se skriva veliko tehnološkega znanja, odličnih in zelo iskanih kadrov, zato je naša dolžnost, da to bogastvo optimalno in vsestransko izkoristimo. Zapiranje rudnika se ne zgodi čez noč, a čas je dragocen zaveznik, če vemo, kam gremo, in če to pot osmislimo skupaj.« Bolečo izkušnjo iz Zasavja, kjer so pred leti zapirali Rudnik Trbovlje Hrastnik, je predstavil podpredsednik državnega sveta in župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan.
Pozdravni nagovor predsednika Državnega sveta
Foto: Milan Skledar
