Kot državni svetnik, ki prihajate iz lokalnega okolja, ste še posebej dejavni na področju okoljskih vprašanj, ki zadevajo vaše lokalno okolje. V javnosti so posebej odmevala vprašanja in pobude, ki ste jih naslovili na pristojne institucije, omenim naj problematiko prašnih delcev PM10 v zraku na Goriškem, pa tudi problematiko prometa in tudi tovornega prometa na Goriškem in v Severnoprimorski regiji.

Se vam zdi, da so pobude in vprašanja, ki jih državni svetniki naslavljate na pristojne institucije, dovolj slišane?

Ja , res je. Prihajam z območja, ki je bilo v preteklosti, in lahko rečemo da je še danes, močno okoljsko obremenjeno. Mislim, da nas pristojne institucije slišijo, ampak smo žal premalokrat uslišani, torej po moji oceni manjka akcijski načrt, kako bi država skupaj z lokalnimi skupnostmi sistemsko pristopila k reševanju dotičnih okoljskih problemov. Manjka nam konkretni akcijski načrt in izvedbeni akti, ki bi v kratkem času prinesli otipljive rezultate.

15. maj je Svetovni dan podnebnih sprememb, ki smo ga v Državnem svetu obeležili z razstavo Na sončni strani Alp v sodelovanju s civilno družbo. Kako se čutite podnebne spremembe na lokalni ravni in kako ukrepati?

Podnebne spremembe bodo vplivale na vse, najbolj pa jih čutimo na lokalni ravni. V naši regiji jih lahko čutimo že v tem trenutku. Vse daljša in pogostejša sušna obdobja, ki smo jim priča, bodo prekinjale močne padavine. Suše se bodo še bolj okrepile na področjih, kjer se pojavljajo že danes. Vse to bo vplivalo na naše lokalne pridelovalce, na naše kmete, na obrtnike in na celotni javni prostor. Vse to govori o tem, da smo lokalne skupnosti prve, ki moramo na podnebne spremembe tudi odreagirati. Lokalne skupnosti moramo razviti sisteme za to, kako se bodo odzivale na posledice podnebnih sprememb, na vse daljše in hujše suše in nalive. Potrebno je okrepiti mehanizme, da bomo lahko podnebne spremembe obvladali v čim večji meri.

Goriška slovi po sadjarstvu in vinogradništvu. Podnebne spremembe zmanjšujejo tudi samooskrbo na tem področju. Kako to čutijo pridelovalci?

Predvsem se moramo zavedati pomena vode za kmetijstvo, vode za oskrbo vseh prebivalcev. V sušnih letih se bodo povečale potrebe po namakanju. Delavci v kmetijstvu in živina bodo prav tako poleti izpostavljeno še večjim obremenitvam. Ne smemo pozabiti tudi, da bodo višje temperature vodile v širjenje novih rastlinskih bolezni, škodljivcev in pleveli. To je še posebej pomembno za našo regijo, ki oskrbuje celotno Slovenijo s sadjem in vinom. Lokalne skupnosti, kot je naša, bodo pod velikimi pritiski, zato bodo morale prevzeti pobudo in aktivno delovati v smeri sprejemanja ambicioznih ukrepov in z njimi blažiti posledice podnebnih sprememb.

Kaj konkretno to pomeni? Na kaj se bo treba v prihodnje osredotočiti?

Ustrezno bo treba vzpostaviti kroženje surovin znotraj lokalnih skupnosti, urediti lokalne preskrbovalne verige, vzpostaviti in okrepiti oskrbo z lokalnimi obnovljivimi viri energije. Vemo, da je sonce energija prihodnosti, sončno energijo pa je nujno izkoristiti za izgradnjo lokalnega gospodarstva. Poudariti moram, da je na Goriškem to posebna tema. Znano je, da gre za območje, ki je bilo leta obremenjeno z izpusti in drugimi vplivi, ki negativno vplivajo na življenje. Vendar pa se tudi na lokalnem nivoju zavedanje o okoljski problematiki povečuje, kar je ključno. Pomembno je odgovorno povezovanje vseh deležnikov. Dober primer je regijsko povezovanje občin Goriške in Severnoprimorske regije, ki skupaj iščejo skupne rešitve. Ena takih je Center zelenih tehnologij v Novi Gorici, ki uporablja vrhunsko domače znanje. To znanje usmerja v razvoj človeku in naravi prijaznih tehnologij, ki bodo omogočale razvoj civilizacije, ne da bi pri tem uničile naš planet. Projekt nastaja v tesnem sodelovanju lokalne skupnosti, domačih podjetij in Univerze v Novi Gorici, ki je tudi njegova nosilka.

Posebej izpostavljeni so okoljski izzivi v Občini Kanal ob Soči. Kako se pristopa k tej problematiki?

Občina Kanal ob Soči se sooča z različnimi izzivi na vseh področjih in se tega problema loteva v okviru Zavoda za zeleni razvoj Soške doline. Za Občino Kanal ob Soči predstavlja Zavod priložnost za nov zagon pri oblikovanju projektov in črpanju finančnih sredstev na tem področju. To pa je tudi priložnost za uvedbo zelenih tehnologij in s tem zmanjševanje obremenitev okolja, ki je v tem delu naše regije že dolga leta obremenjena z za okolje sporno industrijo, pri čemer prednjači azbest in z njim povezane posledice ter sežig in sosežig odpadkov. Zavod, ki je v nastajanju, bo imel na tem področju ključne naloge: prepoznati razvojne izzive občine na različnih področjih, ki zadevajo okolje, to je zmanjševanje izpustov, učinkovita raba energije in trajnostna mobilnost ter razvoj podjetništva. Pomembno je tudi, da bo zavod ozaveščal ciljne skupine o različnih vidikih zelenega prehoda, še posebej mlade. V sodelovanju s partnerji bo oblikoval projekte, ki bodo pripomogli k reševanju različnih razvojnih izzivov in z njimi kandidiral na različnih razpisih, da bi pridobil razvojna sredstva, k izvajanju pa pritegnil različne deležnike kot so javni sektor, gospodarske družbe, turistične ponudnike in te projekte v sodelovanju s partnerji tudi izvajal.

Kako si zamišljate Goriško in Severnoprimorsko regijo čez npr. 50 let?

Goriško regijo si čez 50 let zamišljam kot brezoglijično regijo, okolju in prebivalcem prijazno, ter predvsem razvojno naravnano, prepojeno z zelenimi vsebinami in tehnološko naprednimi tehnologijami.

Najlepša hvala za pogovor.