42. redna seja Državnega sveta RS

V fokusu

September 2021

Državni svetniki so na 42. redni seji pred parlamentarnimi počitnicami obravnavali predlog Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki pa ga niso podprli. Podrobno so se seznanili tudi s programom šestmesečnega predsedovanja Slovenije Svetu EU s prednostnimi nalogami predsedovanja in pozvali Vlado, da se ponovno opredeli do projekta »Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa« v luči zagotavljanja pitne vode za celotno območje slovenske Obale, Krasa in Brkinov.

Na seji so se državni svetniki podrobno seznanili z dopolnjenim predlogom Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS-B), ki ga je glede na prvotni predlog že dopolnil Odbor Državnega zbora za kulturo. Gre za usklajevanje z nekaterimi zakoni in predpisi drugih držav članic o opravljanju avdiovizualnih storitev in za odpravo nekaterih pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju veljavnega zakona ter zagotovitev še večje jasnosti in določnosti zakonskih določil. Državni svetnice in svetniki so na seji Državnega sveta prejeli dodatno pojasnilo predstavnice ministrstva, zato niso sprejeli mnenja pristojne Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ki je predlogu zakona nasprotovala.

Obravnavali in podprli pa so Dopolnjen predlog zakona o dopolnitvi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je v prvotni različici v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Danijel Krivec). Ta predvideva, da se zasebni osnovni šoli za izvajanje obveznega dela javnoveljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja zagotovi enako sredstev, kot jih država oz. lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje obveznega programa v javnih šolah in ohrani 85 odstotkov sredstev, ki jih država oz. lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje razširjenega programa javne osnovne šole. Finančne posledice predloga zakona so ocenjena na 350 tisoč evrov letno. Državni svet je sicer izrazil pomislek glede načina obravnave predloga zakona, in sicer po skrajšanem postopku. Z dopolnitvijo zakona se namreč spreminja koncept izobraževalnega sistema v Sloveniji, ki temelji na javnem šolstvu, zasebno šolstvo pa je opredeljeno kot njegova dopolnitev oz. možnost izbire – zakonska sprememba tako postavlja novo razmerje med javnim in zasebnim šolstvom. Po drugi strani pa je seveda treba upoštevati tudi časovnico začetka naslednjega šolskega leta. Državni svet dodatno opozarja, da je pomembno vsem osnovnim šolah zagotoviti enake pogoje za delovanje oz. izvedbo javnoveljavnih izobraževalnih programov in da bi se morali bolj posvetiti tudi prizadevanju za povečanje proračunskega deleža za izobraževanje po vsej izobraževalni vertikali.

Državni svetniki so se seznanili tudi z Letnim poročilom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2020, ki so ga ocenili kot zelo dobro pripravljenega, preglednega in informativnega. Državni svet je že ob obravnavi poročila Zavoda za leto 2019 opozoril, da na vzdržnost pokojninske blagajne zelo negativno vplivajo tudi številne parcialne spremembe zakonodaje s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih je bilo 2020 in tudi že 2021 kar nekaj. Slednje so ali še bodo v precejšnji meri obremenile blagajno pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kot pomemben posredni element, ki lahko vpliva na stanje pokojninske in invalidske blagajne, predstavniki interesov delojemalcev v Državnem svetu izpostavljajo tudi aktualni paket sprememb davčne zakonodaje, ki bo na podlagi manjšega priliva v državni proračun lahko vplival na manjše možnosti pokritja morebitnega primanjkljaja v blagajni pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Posledično pozivajo k sprejemu odločitev, ki bodo zagotovile, da se obseg prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prilivi v državni proračun iz naslova davčnih obvez ne bodo znižali do te mere, da bi bilo treba zaradi tega v kratkem drastično poseči v ostale elemente, ki prav tako vplivajo na vzdržnost blagajne pokojninske in invalidskega zavarovanja (npr. že prej izpostavljeno neželeno bistveno zvišanje upokojitvene starosti).

Državni svet je v nadaljevanju seje predlagal Vladi, da se ponovno opredeli do projekta »Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa« v luči zagotavljanja pitne vode za celotno območje slovenske Obale, Krasa in Brkinov (občina Ilirska Bistrica) skladno z Ustavo Republike Slovenije. Pri tem naj upošteva strokovne argumente ter okoljsko, ekonomsko in družbeno sprejemljivost projekta v primerjavi s projektom oskrbe Obale (slovenske Istre) s pitno vodo iz zajetja Suhorica in Padež.

Tako kot vedno so tudi tokrat državni svetniki podali zanimive predloge in vprašanja. Interesna skupina negospodarskih dejavnosti je Vlado pozvala, naj poda uradno tolmačenje 33. in 44. člena Zakona o tujcih (ZTuj-2) glede položaja tujih študentov v Republiki Sloveniji. V praksi je namreč zaslediti različne interpretacije navedenih določb ZTuj-2, saj se na eni strani določbe tolmači na način, da mora imeti tuj študent oziroma njegovi starši ali skrbniki že ob njegovem vpisu zajamčen celoten znesek za njegovo preživljanje v tujini, in na drugi strani, da za jamstvo zahtevane višine sredstev izkažejo, da bodo na podlagi rednega priliva sredstev lahko zagotovili njegovo preživljanje v Republiki Sloveniji.

Državni svetnik Tomaž Horvat je Ministrstvo za zdravje pozval, naj čim prej pripravi interventne ukrepe z namenom zagotovitve večje dostopnosti storitev specialistov medicine dela, obenem pa nemudoma začne s pripravo sistemskih rešitev na področju medicine dela v skladu z zavezami iz Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« (Uradni list RS, št. 25/16). Na težave z dostopnostjo do storitev medicine dela se opozarja že dlje časa tako s strani delodajalcev kot sindikatov, pri čemer je epidemija COVID-19 še dodatno razkrila vse pomanjkljivosti navedenega sistema. Številni delodajalci, katerih delovni proces je v veliki meri vezan na storitve medicine dela, zaradi pomanjkanja izvajalcev medicine dela in posledično dolgih čakalnih vrst do navedenih storitev ne morejo priti pravočasno (npr. na Goriškem). Takšne anomalije v sistemu vodijo do motenj delovnega procesa (pri zaposlovanju novih kadrov in pri zagotavljanju zdravja pri delu za že obstoječe zaposlene), onemogočajo hitro poklicno rehabilitacijo ter ugotavljanje vzrokov za nastanek delovne invalidnosti ali njihovo aktivno preprečevanje. Na podlagi navedenih ovir delodajalci ne morejo izpolnjevati zahtev delovnopravne zakonodaje in zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu. Zato s pobudo poziva ministrstvo, da se v prvi fazi pristopi k iskanju ukrepov, ki jih je možno izvesti čim prej, hkrati pa aktivno pristopi tudi k pripravi prej omenjenih sistemskih rešitev. V nadaljevanju je Hrovat Vladi še predlagal, naj spremeni 22. člen Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 83/12) na način, da dijakom in študentom z najmanj IV. ali višjo stopnjo kmetijske smeri ni treba opraviti obveznega usposabljanja za pridobitev potrdila o pridobitvi znanj iz fitomedicine za izvajalce ukrepov varstva rastlin, ampak ga pridobijo na podlagi pridobljene ustrezne stopnje izobrazbe kmetijske smeri. Dijaki in študenti namreč vsa znanja iz fitomedicine že pridobijo v samem procesu izobraževanja, zato bi bilo smiselno, da se to upošteva in zanje ZFfS-1 predvidi izjemo. V nadaljevanju je svetnik podal še predlog, da naj se časovni pogoj za začetek usposabljanja kandidata za voznika F kategorije oziroma za izpit za traktor podaljšal s 6 mesecev na 12 mesecev, pri čemer velja izjema zgolj v okviru srednješolskega izobraževalnega programa. Težava nastane, ker dijaki v drugem letniku srednješolskega izobraževanja šele dopolnjujejo starost 16 let, v času izvajanja kurikuluma pa nekateri dijaki izpolnjujejo zakonske pogoje šele proti koncu koledarskega leta, torej jim do izpolnjevanja pogojev za začetek usposabljanja za voznika traktorja manjka več kot pol leta.

Državni svetnik Danijel Kastelic pa je pobudo naslovil na Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko naj zagotovi enake možnosti, aktivno socialno vključevanje in doseganje najvišje možne ravni zdravja invalidov v okviru nacionalnih dokumentov in javnih razpisov za črpanje evropskih sredstev v povezavi z Večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021-2027. Z upoštevanjem dane pobude se lahko v pomembni meri nadgradi projekte in aktivnosti v okviru uresničevanja ciljev evropskih politik v novem finančnem obdobju 2021–2027 in v veliki meri sledi zavezam iz Konvencije ZN o pravicah invalidov.

Na Ministrstvo za okolje in prostor je državni svetnik Branko Tomažič naslovil dve vprašanji, in sicer zakaj obnovitvena dela na vodnogospodarskem objektu zadrževalnika Vogršček ne potekajo v skladu z dogovorom o izvajanju del in ohranjanju vode v zajetju za oroševanje in namakanje, in zakaj se je v obdobju suše zahtevalo zaprtje namakalnega sistema in na ta način onemogočilo namakanje kmetijskih zemljišč, kljub dejstvu, da je v zgornjem ločenem delu zajezitve vode še dovolj. Ob podpisu pogodbe o sanaciji zadrževalnika Vogršček je bilo dogovorjeno, da bodo sanacijska dela potekala v zimskem času in namakanje kmetijskih površin ne bo ogroženo, kar je to v Vipavski dolini nujno za zagotavljanje dobrih rezultatov. Zato poziva, naj se čim prej zagotovi nemoteno delovanje namakalnega sistema iz akumulacije Vogršček. Pri tem naj se po potrebi spusti vodo iz zgornjega zajetja v sistem ali zagotovi alternativni vir vode za namakanje. To je edini način za omilitev posledic suše, saj bo v nasprotnem primeru kmetijska proizvodnja praktično uničena, kmetje pa bodo lahko tudi ob trajne nasade. V luči nedavnih odkritij nezakonitega odlaganja odpadnega komunalnega blata iz čistilnih naprav pa Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj poziva Vlado in Ministrstvo za okolje in prostor naj v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi oz. njihovimi reprezentativnimi združenji, Zbornico komunalnega gospodarstva ter ostalimi relevantnimi deležniki čim prej pristopita k pripravi kratkoročnih in dolgoročnih sistemskih rešitev za okoljsko sprejemljiv sistem ravnanja z odpadki, vključno s sistemom ravnanja z blatom iz komunalnih čistilnih naprav. Izpostavili so še, da je razprava o reševanju problematike odpadnega blata, ki presega zmožnosti lokalnih skupnosti, ponovno pokazala potrebo po vzpostavitvi pokrajin, ki bi zadeve širšega lokalnega oz. regionalnega pomena lažje in učinkoviteje urejale kot lokalne skupnosti na eni strani ali država na drugi strani.