V Državnem svetu RS je ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov, potekala mednarodna konferenca Navidezna sprava – Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi. Konferenco so pripravili Državni svet, Ministrstvo za zunanje zadeve in Študijski center za narodno spravo, v sodelovanju s Platformo evropskega spomina. Otvoritveni nagovor je imel direktor Študijskega centra za narodno spravo Tomaž Ivešić, uvodna govornika sta bila predsednik vlade Janez Janša in predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca.
Dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov je vezan na datum 23. avgusta 1939, ko je bil podpisan sporazum Hitler – Stalin, ki je tlakoval pot v drugo svetovno vojno. Pod totalitarnimi režimi je bilo izgnanih, mučenih in umorjenih več deset milijonov ljudi. Čeprav je konec druge svetovne vojne pomenil poraz nacističnega režima, so številni prebivalci srednje in vzhodne Evrope še naprej trpeli pod komunističnim režimom. Slovenija je bila v času druge svetovne vojne v primežu treh totalitarnih režimov nacionalsocializma, fašizma in komunizma.
Slednji je po drugi svetovni vojni več desetletij grobo kršil temeljne človekove pravice, svoboščine in dostojanstvo. Žrtve vojne in revolucije se približujejo številu 100.000, kar je ogromna številka, ki zahteva spoštljiv spomin na vsakega posameznika. Nobeno ime med njimi ne sme biti pozabljeno, izbrisano ali po krivem blateno. Ob 30. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije, 25-letnici Zakona o popravi krivic ter 80. obletnici začetka druge svetovne vojne na Slovenskem je ob predsedovanju Republike Slovenije Svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2021 napočil ugoden trenutek za pravno-zgodovinski premislek o tem, kaj je do sedaj že bilo storjeno na področju sprave, poprave krivic, kaznovanja krivcev, odgovornih za teptanje človekovih pravic, in s tem stanja vladavine prava v nekdanjih socialističnih državah.
Foto: Milan Skledar
23. 08. 2021