Spoštovani gospod Cvetko Zupančič,
ste odličen poznavalec slovenskega kmetijstva, po eni strani kmet, po drugi strani dva mandata predsednik KGZS in kar štiri mandate državni svetnik. Kakšen je vaš pogled na vlogo in pomen Državnega sveta, ko gre za interese kmetijstva, v vsem tem obdobju, ki ste ga preživeli kot državni svetnik?
Funkcija državnega svetnika iz posameznega interesnega področja je bistveno bolj pomembna kot si jo včasih predstavljamo. Kot predsednik KGZS sem preko Državnega sveta imel odprta vrata do predstavnikov zakonodajne, vladne oblasti. Interese kmetijstva tako neposredno preneseš kot vprašanje, pobudo, zakonodajni predlog naravnost odločevalcem, kar je izjemna prednost. Seveda uspeh ni zajamčen, je pa veliko odvisen od naših prizadevanj in aktivnosti v Državnem svetu in izven njega.
Kmetijstvo v Sloveniji je zelo raznoliko in večplastno. Med drugim se razlikuje glede na geografske posebnosti kot tudi glede na organiziranost (velika posestva, male kmetije itd.) in sektorje. Kot dolgoletni predsednik KGZS ste imeli pravzaprav najbolj poglobljen uvid v razmere v našem kmetijstvu. Ali je sploh mogoče uskladiti raznolike interese v tako zelo raznovrstni interesni sferi s skupnim imenovalcem »kmetijstvo«?
Kmetijstvo je res izjemno širok pojem in široko področje. Seveda tudi področje velikega interesa. Modrost vsakega vodje je, kako doseči pod danimi pogoji najbolj dobro možno rešitev. Pomembno je, da ti ljudje zaupajo in s tem verjamejo. Kompromis je včasih nujen in ga moramo doseči, ni pa vedno to dobro. Včasih je potrebno, da sami prevzamemo odgovornost in vztrajamo pri predlogih, še najbolj takrat, ko res dobro poznamo problematiko in bi kompromis oslabil ali celo izničil dobro vsebino. Takih odločitev je žal vse manj, kajti razni odgovorni kadri ne želijo prevzeti odgovornosti.
Obravnava predloga strateškega načrta SKP 2023–2027 je pokazala na veliko zahtevnost usklajevanja na tem področju in tudi Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sredi avgusta nanj podala vrsto pripomb. Je Slovenija kot članica EU lahko dovolj avtonomna pri postavljanju svojih prioritet na področju kmetijstva?
Finančni okvir skupne kmetijske politike je postavljen in sam strateški načrt je dokument, ki določa kateri ukrepi se bodo izvajali tako v prvem kot v drugem stebru SKP v Sloveniji. Hkrati pa tudi s koliko sredstvi se bo posamezni ukrep financiral. Ker je v novem obdobju 2020 – 2027 na voljo manj denarja kot v obdobju 2014 – 2020, pa tudi zaradi inflacijskega učinka, bo finančni učinek manjši in predlagani ukrepi bodo morali biti bolj ciljno naravnani. Očitki Komisije za kmetijstvo Državnega sveta so ravno v tej smeri, da je potrebno bolj slediti ciljem lani sprejete Resolucije slovenskega kmetijstva Naša hrana, podeželje in viri. Predlagali smo, da bo za izvedbo teh ukrepov potrebno večje financiranje iz proračuna RS Slovenije v višini 200 do 400 milijonov predvsem v drugem stebru Investicije, zmanjšanje tveganj v kmetijstvu kot posledica podnebnih sprememb ter okoljskih ukrepov, ki jih zahteva EU Komisija, in so nujni za potrditev strateškega načrta.
Med kmetijstvo in podeželje lahko velikokrat postavimo enačaj. Prav kmetijstvu gre velika zasluga, da podeželje ostaja poseljeno in urejeno. Urejeno podeželje je zagotovo velika dodana vrednost naše države, poklic kmeta pa s tem pridobiva na pomenu. Se vam zdi, da je poklic kmeta danes v družbi dovolj cenjen?
Kmetijstvo je z obdelavo in gospodarjenjem z zemljo in gozdom s svojimi dejavnostmi, obrtjo in urbanizacijo glavni nosilec podeželja. To je velikokrat premalo cenjeno in tudi premalo ovrednoteno predvsem, če tu dodamo še pridelavo hrane. Poklic kmeta postaja bolj pomemben vendar dohodkovno premalo privlačen predvsem za mlade.
Hrana je strateška surovina. Mnogi jo primerjajo kar z nafto. Kako vi gledate na pojem samooskrbe v naši državi, o katerem je trenutno slišati na vsakem koraku?
Da je hrana strateška surovina to velikokrat slišimo vendar se v praksi tega sploh ne zavedamo. Samooskrbo v smislu varnosti prehranitve našega naroda bi morala biti v samem vrhu interesa države.
Je morda je tudi epidemija covid -19, kljub številnim negativnostim, vendarle prinesla določen pozitiven premik v razumevanju pomena lokalno pridelane hrane?
Epidemija je vseeno prinesla nekaj več zavesti glede pomembnosti lastne pridelave pa tudi lokalne oskrbe. Gre predvsem za kontrolirano pridelavo, lahko tudi načrtovano s kratkimi prevoznimi potmi. Lokalno pridelano je tako blizu potrošniku, da zavajanja ne more biti. Sistem lokalnih verig pa je potrebno še vzpostaviti. Mogoče bo v prihodnje potrebno tudi te aktivnosti pokreniti preko Državnega sveta.
Podnebne spremembe močno spreminjajo pogoje kmetovanja. Prav Slovenija je ena izmed držav, ki jo bodo po prognozah vremenoslovcev spremembe v prihodnosti najbolj prizadele. Bo naše podeželje v prihajajočih razmerah sposobno preživeti glede na strukturo, ko imamo več kot 40.000 kmetij z majhnimi in razdrobljenimi posestvi, ki na trgu že danes niso konkurenčne?
Zanimivo vprašanje, predvsem sedaj ko se oblikuje strateški načrt SKP 2020 – 2027. Vseeno pa mislim, da bi si morali najprej odgovoriti na nekaj vprašanj. Ali si lahko res privoščimo, da propade 40.000 slovenskih kmetij, ki so po večini hribovske in po večini skrbijo za nekaj pridelave, ohranjajo obdelanost, poseljenost, urejenost podeželja? Ali bo res dobrih 10.000 predvsem ravninskih kmetij uspelo zagotoviti dovoljšnjo samooskrbo? Ali se bodo te kmetije uspele uspešno zoperstaviti podnebnim spremembam in njihovim prilagoditvam? Mislim, da je vedno bolj in bolj varno težo bremena prerazporediti na več nosilcev in to je tudi strateško bolj varno. Je pa to seveda nekoliko dražje. Podnebne razmere so stvar nas vseh in prav vsak na svojem mestu in področju bo sestavni del uspešne rešitve tega problema.
Samostojna Slovenija je letos obeležila visok jubilej, 30 let samostojnosti. Kakšno Slovenijo bi si z vaše perspektive želi videti čez 30 let?
Najprej čestitke Sloveniji za 30 let. Nisem razočaran, vsaj kar se tiče kakovosti življenja po tridesetih letih delovanja države. Zadovoljen bi bil, da bi videl podoben standard kot ga živimo sedaj z več spoštovanja, tolerance in spoštovanja med seboj ter zavedanja življenjskih vrednot.
Najlepša hvala za vaše sodelovanje.
