Komisija za državno ureditev in Mandatno-imunitetna komisija sta na skupni seji obravnavali Priporočila Komisije za preprečevanje korupcije Državnemu svetu Republike Slovenije. V razpravi so člani obeh komisij pozdravili namero Komisije za preprečevanje korupcije, da usmeri in svetuje Državnemu svetu pri njegovem delovanju na področju obvladovanja in preprečevanja korupcijskega tveganja ter izrazili podporo vsem naporom in ukrepom za izboljšanje Etičnega kodeksa in Poslovnika Državnega sveta.
Komisija za državno ureditev in Mandatno-imunitetna komisija sta na skupni seji obravnavali Priporočila Komisije za preprečevanje korupcije Državnemu svetu Republike Slovenije. V razpravi so člani obeh komisij pozdravili namero Komisije za preprečevanje korupcije, da usmeri in svetuje Državnemu svetu pri njegovem delovanju na področju obvladovanja in preprečevanja korupcijskega tveganja ter izrazili podporo vsem naporom in ukrepom za izboljšanje Etičnega kodeksa in Poslovnika Državnega sveta. Bilo pa je večkrat poudarjeno, da je posebej problematična nedoločenost Priporočil, saj obstaja velika negotovost zaradi neopredeljenih in preširokih pojmov, kot je npr. nasprotje interesov. Zaradi tega je po mnenju državnih svetnikov nemogoče vedeti, kako bi takim Priporočilom sploh bilo mogoče zadostiti do ustrezne mere, ne da se hkrati omejuje delo Državnega sveta. Poudarjena je bila vloga državnih svetnikov kot predstavnikov lokalnih in funkcionalnih interesov, njihova temeljna naloga je zastopanje interesov. Nejasnost zakonodaje državne svetnike postavlja v nedorečen položaj, ko ne vedo, kako pravilno ravnati. Zaradi nedorečene zakonodaje ne vedo, kje so meje delovanja (s kom se srečevati, katere stike prijavljati...). V razpravi je bila izražena pripravljenost sprejeti ustrezne spremembe Etičnega kodeksa, vendar državni svetniki pogrešajo bolj jasno usmeritev s strani KPK, kako besedilo posodobiti. Sodelujoči v razpravi so poudarili, da ne gre za konflikt med organoma, torej med KPK in Državnim svetom, temveč za nekakovostno zakonodajo, ki ni dovolj določna, da bi njeni uporabniki lahko jasno razumeli, kako ravnati. Po prejemu Priporočil je bila v službi Državnega sveta opravljena analiza stanja glede posodabljanja načrta integritete, posodabljanja podatkov v elektronskem registru tveganj pri KPK, izpolnjevanja obveznosti letnega poročanja in drugo. Na podlagi ugotovljenega je bila ustanovljena delovno skupino, ki je začela s posodobitvijo načrta integritete, ki bo vseboval vsa relevantna tveganja in ustrezno stopnjo tveganj. Načrt integritete Državnega sveta naj bi bil posodobljen do konca oktobra 2021. Delovna skupina je opravila tudi pregled elektronskega registra tveganj, za področje je bil imenovan nov skrbnik. Komisija za državno ureditev je kot matična komisija ob koncu razprave predlagala, da glede na vse zakonodajne nejasnosti služba Državnega sveta pripravi predlog pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Foto: Milan Skledar