15. 09. 2021

Na prvi jesenski redni seji Državnega sveta so državni svetniki obravnavali med drugim predlog sprememb zakona o osebni asistenci, ki ga je v obravnavo po skrajšanem postopku predložila vlada. Strinjali so se, da predlog odpravlja določene pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri dosedanjem izvajanju zakona, predlagali pa so tudi amandmaje.

Državni svetniki so se strinjali, da bi s spremembami zakona o osebni asistenci uporabnikom zagotovili bolj kakovostno izvajanje storitev osebne asistence, ki jo potrebujejo za aktivnejše vključevanje v delo, izobraževanje in družbo. Poleg tega pa je Državni svet k trem členom zakona predlagal tudi amandmaje. K 4. členu predlagajo zvišanje praga števila ur osebne asistence, pri katerem je obvezna zaposlitev usklajevalca osebne asistence. Praksa izvajanja zakona je pokazala, da je z dobro organizacijo dela in nudenjem ustrezne tehnične podpore usklajevalcem možno delo usklajevalcev izvajati strokovno tudi z višjim številom ur osebne asistence, zato takšni izvajalci nimajo potrebe po dodatnem obveznem zaposlovanju, temveč bi to pomenilo nepotrebno porabo javnih sredstev za dodatne zaposlitve. Kot prag za zaposlitev drugega in nadaljnjih usklajevalcev se zato predlaga 5.220 opravljenih ur storitev osebne asistence mesečno (to je 30 osebnih asistentov x 174 ur dela mesečno = 5.220 ur), pri čemer lahko izvajalec, ki to potrebuje, zaposlitev izvede tudi prej. Predlog zakona zdaj za prvo takšno zaposlitev določa 6.960 opravljenih ur asistence mesečno in za drugo ter nadaljnje zaposlitve 3.480 ur. Predlagali so tudi spremembo 5. člena, da se obvezno usposabljanje izvede najkasneje v roku dveh mesecev po začetku dela, kar je tudi strokovna komisija za pripravo zakonske novele ocenila kot še ustrezno in strokovno sprejemljivo rešitev. Amandma k 15. členu pa dodaja, kdaj lahko izvajalec osebne asistence odstopi od izvedbenega načrta in kako dolgo jo je ta po odpovedi še dolžan izvajati.

Tudi tokrat so državni svetniki pripravili pobude in vprašanja. Mag. Peter Požun je izpostavil pobudo za financiranje prostovoljnega cepljenja proti gripi iz državnega proračuna tudi v sezoni 202172022. Zaradi naraščajočega števila okužb s Covid-19 bi bilo treba sprejeti vse možne ukrepe, ki lahko pripomorejo k dodatni zaščiti javnega zdravja, zdravja posameznikov in razbremenitvi ter zagotovitvi nemotenega delovanja sistema zdravstvene oskrbe, socialnega varstva, pa tudi izobraževalnega sistema, gospodarstva in ostalih ključnih družbenih segmentov. Državni svetnik Branko Tomažič je na Vlado RS naslovil vprašanje, zakaj pri sprejemanju ukrepov ne izenači cepljenih proti Covid-19 in prebolelih, ki naj bi bili celo bolj odporni proti novim različicam Covid-19 in manjši prenašalci. Državni svetnik Ladislav Rožič pa je ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gospodarstvo vprašal glede ukrepov za ohranitev ogroženih (avtohtonih) slovenskih semen in ali bo država od novega lastnika odkupila Selekcijsko-poskusni center Ptuj (SPC Ptuj), ki sodi pod okrilje Semenarne Ljubljana. Selekcijsko-poskusni center Ptuj je za državo strateškega pomena, saj ohranja kar 70 slovenskih avtohtonih vrst semen, ima primerna polja za njihovo ohranjanje, prostore, opremo in znanje, ki je v Sloveniji omejeno na zelo majhno število strokovnjakov.

V nadaljevanju seje so se državni svetniki seznanili s Poročilom zagovornika načela enakosti za leto 2020. Poročilo Zagovornika za leto 2020 so ocenili kot izjemno dobro učno gradivo o diskriminaciji in o tem, kako ravnati, da do nje ne bi prišlo. Poleg tega institut Zagovornika posamezniku ali skupini, ki se čuti diskriminirano, omogoča, da se lahko obrne na visok državni organ, ki mu pomaga pri razrešitvi neželene situacije, v kateri se je znašel. Seznanili so se tudi z vmesim poročilom o aktivnostih Zagovornika načela enakosti glede sobivanja pripadnikov romske skupnosti z lokalnim prebivalstvom, ki je nastal kot odziv na razpravo državnih svetnic in svetnikov na 31. redni seji DS. Vmesno poročilo je nastajalo v obdobju epidemije Covid-19, zato je Zagovornik skrbno spremljal položaj romske skupnosti v času epidemije in na pristojne institucije naslovil več priporočil v zvezi s predlogi predpisov, namenjenih odpravljanju manj ugodnega položaja pripadnikov romske skupnosti v primerjavi s celotnim prebivalstvom. Državni svet je izrazil zaskrbljenost nad dejstvom, da velika večina romskih otrok v jugovzhodni Sloveniji ne konča osnovne šole kljub številnim programom, ki so pripravljeni le zanje. Po prepričanju državnih svetnikov bi morala del odgovornosti za večjo odzivnost romskih družin in staršev za šolanje njihovih otrok prevzeti tudi romska skupnost. Tudi na področju dela in zaposlovanja bi kot skupnost morali izkazati večji interes in željo po zaposlitvi. Opozorili so še, da morajo del odgovornosti za preživljanje sebe in svojih družin prevzeti sami in se ne morejo zanašati zgolj na socialno pomoč in odvisnost od države. Strinjali so se tudi, da za romsko skupnost predstavlja največjo težavo neurejenost bivalnih razmer in celo popolna odsotnost osnovne infrastrukture v mnogih romskih naseljih, predvsem na JV Slovenije. V takšnih situacijah lokalne skupnosti brez pomoči države ne bodo zmogle same rešiti izzivov. Državni svet je zato pozdravil pomoč države v obliki finančnih sredstev, ki jih prejmejo občine z romskim prebivalstvom v podporo pri reševanju romskih problemov, in se strinjal, da bi bilo smiselno konkretizirati namene, za katere občine lahko porabijo tovrstna sredstva.

Na seji so se seznanili tudi z zaključki posveta Pravica oseb s težavami v duševnem zdravju do osebne asistence, ki je sredi junija potekal v Državnem svetu. Med zaključki so zapisali, da je treba omogočiti dostopno, prilagodljivo obravnavo za osebe s težavami v duševnem zdravju, v skladu s potrebami posameznika, zlasti pri vključevanju v družbo. Da se jim mora omogočiti aktivno vključitev v sistem izvajanja osebne asistence in v njegovem okviru najti odgovore za izzive, s katerimi se soočajo, da je treba pri ocenah potreb po osebni asistenci v prvi vrsti upoštevati potrebo po samostojnosti in dobrobiti oseb s težavami v duševnem zdravju. Da bi se moralo svojcem oseb s težavami v duševnem zdravju zagotoviti ustrezno strokovno pomoč pri skrbi za osebe s težavami v duševnem zdravju, predvsem pa z osebno asistenco zagotoviti samostojno življenje osebi, ki potrebuje pomoč, da lahko kakovostno zaživi ločeno od institucij in od svoje družine ter da se lahko v skladu s svojimi sposobnostmi in željami vključuje v različne družbene aktivnosti, tudi v delovni proces. Da se ocenjevalna orodja, ki služijo kot podlaga za opredelitev potreb posameznika po osebni asistenci, prilagodi osebam s težavami v duševnem zdravju ter upošteva kontinuiteto in prehode iz starih zakonodajnih rešitev v nove, da se uredi zagovorništvo oseb s težavami v duševnem zdravju, prav tako pa prouči možnosti nadgradnje oziroma prenove statusa družinskega pomočnika.

Sprejeli so tudi sklep o ravnanju s tajnimi podatki v Državnem svetu RS in obravnavali predlog sprememb finančnega načrta Državnega sveta RS za leto 2022 in finančni načrt za 2023.

Foto: Milan Skledar