22. 09. 2021
Inštitut Danes je nov dan (DJND), Organizacija za participatorno družbo ter PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja so v sodelovanju z Državnim svetom predstavili izsledke raziskave odprtosti in transparentnosti slovenskih občin.
Rezultate so zbrali na interaktivnem spletnem mestu Lestvica transparentnosti, kjer lahko občanke in občani poleg sistematičnega pregleda stanja preverijo, kako so se izkazale posamezne občine in jih primerjajo z ostalimi občinami ali pa le s tistimi, ki imajo podoben proračun oziroma število prebivalcev. Za vsako občino so podali tudi pet priporočil, s pomočjo katerih lahko javnost še bolj vključijo v svoje delovanje.
Čeprav se včasih zdi, da igrajo v državi pomembno vlogo le odločitve vlade, tudi lokalna samouprava bistveno vpliva na naša vsakdanja življenja. Zato mora biti delovanje občin odprto in vključujoče, saj to javnosti omogoča sodelovanje v različnih procesih – od spremljanja pomembnih tem do neposredne udeležbe pri sprejemanju odločitev. Da bi ponudili širši vpogled v transparentnost delovanja lokalne samouprave, predstavili dobre in slabe prakse ter podali priporočila, kako stanje izboljšati, so na inštitutu Danes je nov dan z Organizacijo za participatorno družbo ter Pravnim centrom za varstvo človekovih pravic in okolja izvedli raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin.
Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je v uvodu predstavitve poudaril, da gre za pomembno temo in raziskavo, ki bo Državnemu svetu v podporo pri delu in projektu ustanovitve pokrajin. Kot najvišji organ za zastopanje lokalnih interesov se zavedamo, da je stopnja zaupanja ljudi pri tem zelo pomembna, zlasti ko gre za odločanje o ključnih razvojnih projektih v lokalnem okolju. Zanimivo je, da se navkljub vse večji stopnji informiranosti, participatornost in transparentnost zmanjšujeta, čeprav bi pričakovali nasprotno.
Številke so pokazale, da imajo slovenske občine še precej možnosti za napredek, saj večina pri odpiranju svojega delovanja ni proaktivna, temveč zgolj sledi zastarelim praksam in neambiciozni zakonodaji. Še bolj osupljivo je, da kar 168 občin na nekaterih področjih ne zadošča niti minimalnim zakonskim standardom. V povprečju so slovenske občine tako dosegle 34,9 od 100 točk, torej le nekaj več kot tretjino vseh kazalnikov, tudi najbolje uvrščena občina pa je dosegla le približno dve tretjini točk. Najbolje se je sicer odrezala Mestna občina Ljubljana, ki je osvojila 69,2 točke. Podatki so pokazali signifikantno korelacijo med številom doseženih točk in višino proračuna ter tudi med številom doseženih točk in številom prebivalcev. To pomeni, da so občine z višjim proračunom in večjim številom prebivalcev praviloma bolj odprte in transparentne ter obratno – manjše občine so pogosto manj transparentne. Pri tem je sicer mogoče, da je v manjših občinah za razliko od urbanih središč spletno mesto manj prepoznan kanal obveščanja, zato je tam na voljo manj informacij, nizko število točk pa je lahko tudi posledica nezadostnih kadrovskih kapacitet in finančnih sredstev.
Avtorji raziskave so 212 slovenskih občin analizirali z 80 kazalniki, razdeljenimi v 5 vsebinskih sklopov. Pri tem so zbrali podatke iz leta 2020, in sicer na podlagi občinskih spletnih mest, zakonodaje oziroma javno dostopnih dokumentov, kot so občinski poslovniki, pri enem od sklopov pa tudi z neposrednimi odgovori občin na poslane vprašalnike. Ocenjevali so transparentnost delovanja občinskega sveta, preglednost občinskih spletnih mest in dostopnost informacij, transparentnost in vključenost v postopke sprejemanja proračunov, dostopnost spletnih mest ter vključenost javnosti v delovanje občin.
Maja Cimerman, direktorica inštituta Danes je nov dan, je na predstavitvi rezultatov izpostavila pomen raziskave kot odskočne deske za nadaljnji razvoj odprtosti lokalne samouprave. "Ker gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji, je bil namen predvsem pogledati stanje na področju vključujočega delovanja občin in podati konkretne nasvete, s pomočjo katerih bomo lahko naredili korak naprej. Transparentnost, dostopnost ter vključenost so namreč temelji zagotavljanja odgovornega ravnanja oblasti. Možnost vpogleda v delovanje občin je minimalni demokratični standard, popolna odprtost pa cilj, h kateremu je treba stremeti," je dodala.
Za uporabnikom najbolj prijazno predstavitev izsledkov so na Danes je nov dan razvili interaktivno spletno mesto Lestvica transparentnosti. Tam lahko občanke in občani poleg pregleda širšega stanja odprtosti lokalne samouprave brskajo tudi po podrobnejših rezultatih za posamezno občino ter jih primerjajo z ostalimi občinami ali pa zgolj s tistimi, ki imajo podobno število prebivalcev oziroma višino proračuna. Za vsako občino so podali tudi pet priporočil, s pomočjo katerih bodo lahko te v prihodnje delovale še bolj transparento in vključujoče, prebivalke in prebivalce pa spodbudili, da nasvete posredujejo svojim občinskim funkcionarjem.
Projekt "Tvoja občina: odprta in transparentna lokalna uprava" je sofinanciran iz Active Citizens Fund v Sloveniji in podprt s strani finančnega mehanizma EGP.
Foto: Milan Skledar
