Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 78. Seji obravnavala Predlog zakona o varstvu okolja, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Komisija je podprla predlog zakona in menila, da predviden nov sistem ravnanja z odpadki, za katerega velja proizvajalčeva razširjena odgovornost (PRO), predstavlja pomemben korak pri ureditvi večletnih nevzdržnih razmer na področju ravnanja z odpadki, pri čemer se moramo tudi zavedati, da sam zakon ne more odpraviti vseh težav. Komisija se je strinjala s stališčem Komunalne zbornice Slovenije, da bi morali pred uvedbo stroškovno dražjega kavcijskega sistema najprej izkoristiti že uveljavljen sistem zbiranja odpadkov ter prednosti predvidenega sistema PRO ter kavcijski sistem vzpostaviti šele takrat, če država ne bo uspešna pri uresničevanju zavez na področju odpadkov. Komisija je poudarila pomembnost zapiranja masnih tokov odpadkov znotraj območja Slovenije. V okviru koncepta krožnega gospodarstva bi morali vzpostaviti finančno bolj vzdržen sistem, ki zagotavlja čim krajše poti masnih tokov odpadkov in uporabo odpadkov, ki nastanejo in se zbirajo v Sloveniji, kot vir surovin v domačem okolju. Komisija je menila, da bi bilo primerno, da bi zakonsko uredili obvezno uporabo bolj kakovostne plastike, ki jo je možno večkrat in lažje reciklirati. Če to ni možno, pa je najmanj, kar lahko država stori, da predpiše obvezno seznanjanje potrošnikov o kakovosti plastične embalaže kupljenega izdelka. Na ta način bi lahko potrošnike spodbujali k bolj trajnostni potrošnji in izbiri izdelkov z okoljsko bolj prijazno embalažo. Ob podpori predlogu zakona je bil izražen tudi dvom o možnem izboljšanju stanja in s tega vidika tudi podana pobuda, da bi Slovenija, ki ima izjemno bogato naravo in visoko stopnjo biotske raznovrstnosti, delovala bolj proaktivno ter kot prva država v Evropi in na svetu prepove uporabo vsakršne plastične embalaže, ki se jo lahko nadomesti z okolju bolj prijazno embalažo. vir slike: permatree.org

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 78. seji obravnavala Predlog zakona o cestah, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Komisija je podprla predlog zakona in ni imela vsebinskih pripomb na predlagane zakonodajne rešitve, izpostavila pa je odprta vprašanja glede oglaševanja ob državnih cestah, pomanjkanja obcestnih počivališč ter neustreznosti projektiranja nekaterih cestnih objektov. Komisija je opozorila na pomanjkanje obcestnih počivališč oz. urejenih prostorov za počitek ob regionalnih cestah pred večjimi mednarodnimi mejnimi prehodi s Hrvaško, kar se kot problematično izkazuje vsako leto v času poletne turistične sezone. Še posebej se je ta problem povečal v času vzpostavitve posebnega režima prehajanja državne meje s Hrvaško med epidemijo Covid-19, ko je postal tok prometa še počasnejši, na cestah pred mejnimi prehodi pa so nastajali veliki prometni zastoji in s tem večje prometne obremenitve voznikov. Komisija je menila, da bi morali z vidika zagotavljanja večje prometne varnosti ob regionalnih cestah postaviti več obcestnih počivališč, pri čemer je treba zgraditi tako nova počivališča kot posodobiti stara in tudi odpraviti ovire, zaradi katerih je marsikatero počivališče nedostopno. Komisijo je tudi zanimalo, ali se kakorkoli spreminja obstoječa zakonska ureditev oglaševanja ob državnih cestah, saj so bile v preteklosti večkrat dane pobude o zaostritvi oglaševalskih posegov ob državnih cestah. V zvezi s tem smo dobili pojasnilo, da je predlagatelj sicer ob pripravi predloga zakona razmišljal, da bi se ob državnih cestah izven naselja oglaševanje prepovedalo še 50 metrov od varovalnega pasu, vendar je bil v vmesnem času sprejet Zakon o urejanju prostora, ki je prepovedal oglaševanje na površinah zunaj poseljenih območij, npr. na kmetijskih, vodnih ali gozdnih površinah. Komisija je ob obravnavi predloga zakona opozorila tudi na primere neustreznega projektiranja cestnih objektov, saj imamo nadvoze brez kolesarskih stez in pločnikov ali krožišča na glavni cesti I. reda z le enim voziščem, ki je preozkih dimenzij in zato ne omogoča varne vožnje udeležencev cestnega prometa. 2 vir slike: wikipedia

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 22. izredni seji obravnavala in podprla Predlog zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru po nujnem postopku predložila Vlada. Komisija je podprla predlog zakona, s katerim je želel predlagatelj prebivalcem, katerih materialno stanje je zaradi visokih cen energentov ogroženo, zagotoviti pomoč v obliki različnih začasnih ukrepov. Komisiji je bila zelo podrobno predstavljena vsebina predlaganih zakonskih rešitev, na katere ni imela pripomb. Po njenem mnenju je treba prizadetim gospodinjstvom v teh zaostrenih cenovnih razmerah na energetskem trgu, zaradi katerih se socialne stiske ljudi le še bolj povečujejo, čim prej ponuditi pomoč in tako omiliti posledice visokih cen energentov. V luči operativnosti novega plinovoda Severni tok 2, ki bi lahko imel pomembno vlogo pri omilitvi energetske krize v Evropi in vzpostavitvi bolj predvidljivih razmer ter cenovne stabilnosti, se je komisija glede na evropsko odvisnost od ruskega plina tudi spraševala, ali je sedanja energetska krizna situacija posledica ukrajinske krize ali pa ima ukrajinska kriza za cilj zaostritev energetske krize. vir slike: wikimedia

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj se je na 77. seji seznanila s Poročilom o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest za leto 2020, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in DARS, d.d. so ob tem odgovarjali na številna vprašanja in dileme članov komisije. V luči prometne preobremenjenosti ljubljanskega cestnega obroča, še posebej v času dnevnih konic in turistične sezone, je komisija opozorila, da za razbremenitev prometnega omrežja v Ljubljani in njeni okolici ne zadoščajo le ukrepi na vpadnih cestah, ampak je treba čim prej razbremeniti sam ljubljanski avtocestni obroč. Komisija se je spraševala, zakaj nam doslej še ni uspelo uresničiti zastavljenih projektov za izboljšanje pretočnosti tranzitnega prometa proti sosednji Hrvaški, ki se danes v času visoke turistične sezone preusmerja na regionalne in lokalne ceste, kar negativno vpliva na stanje okolja in zdravje lokalnega prebivalstva. Če bi že imeli zgrajene ustrezne plačljive cestne povezave v smeri Hrvaške, bi tudi tranzitni uporabniki tovrstne cestne infrastrukture s plačilom cestnine zagotavljali pomemben vir za financiranje upravljanja in vzdrževanja avtocestnega omrežja, koristi pa bi imelo tudi lokalno okolje iz naslova potrošnje uporabnikov avtocestnega omrežja. Čeprav je pristojni minister ob nastopu funkcije leta 2020 obljubil, da bo projekt cestne povezave od Ormoža do Markovcev do oktobra 2020 izveden, še zmeraj ni nobenega napredka. Danes se pogovarjamo o načrtovanju številnih infrastrukturnih projektov v prihodnjem desetletju, istočasno pa so neuresničeni projekti, ki so bili uvrščeni v Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji iz leta 2004. Komisija se sprašuje, kje so razlogi, da po dveh desetletjih ta demografsko ogrožen del Slovenije še zmeraj nima ustrezne prometnice, ki je eden od osnovnih pogojev za gospodarski razvoj. Ob številnih težavah pri umeščanju cestne in druge infrastrukture v prostor bi morala država pri investicijah, ki so v interesu njenih prebivalcev in gospodarstva, slediti izkušnjam v primeru gradnje tovarne Magna, kjer je s posebnim zakonom omogočila hitro umestitev industrijskega objekta v prostor. Komisija je menila, da je treba, ob sistemski poenostavitvi postopkov umeščanja objektov v prostor, spremeniti tudi miselnost nosilcev urejanja prostora na način, ki bi morali biti ob zaznanih odprtih vprašanjih bolj proaktivni in sami predlagati možne rešitve za izvedbo projektov v razumnem roku.

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 77. seji obravnavala in podprla novelo Zakona o voznikih, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Komisija je ocenila, da predlagano zmanjšanje števila obveznih ur praktičnega dela usposabljanja kandidatov, ki so imetniki vozniškega izpita kategorije B in niso vozniki začetniki, želijo pa pridobiti še vozniško dovoljenje za vozila kategorije A1, ki velja tudi izven Slovenije, ni samo po sebi problematično, če šole vožnje in izpitne komisije posedujejo dovolj strokovnega znanja, da kandidati pridobijo dovolj znanja in spretnosti za varno vožnjo in obvladovanje vozila. Pri tem je komisija opozorila, da kandidatom, ki bodo želeli pridobiti vozniško dovoljenje za vozila kategorije A1, ki velja le na območju Slovenije, niti ne bo treba opraviti vozniškega izpita, saj bo zadoščalo le nekajurno usposabljanje. Ker je z vidika prometne varnosti danes težko oceniti ustreznost predvidene spremembe, je komisija apelirala, da Ministrstvo za infrastrukturo vzpostavi sistem vodenja evidence voznikov z vozniškim dovoljenjem kategorije A1 ter v sodelovanju s Policijo nadgradi sistem nadzora na način, da omogoča spremljanje učinkov prometnih nesreč, ki jih povzročijo vozniki z vozniškim izpitom kategorije A1. Glede na določilo, da se vloga za izdajo vozniškega dovoljenja vloži osebno pri upravni enoti, se je komisija v luči pomena in dviga ravni digitalizacije spraševala, kdaj bo možna izdaja vozniškega dovoljenja tudi na podlagi elektronske vloge. V povezavi z napovedano elektronsko osebno izkaznico se postavlja tudi vprašanje, ali se razmišlja, da bi osebna izkaznica vsebovala tudi podatke o izkazani pravici do vožnje motornega vozila določene kategorije, s čimer bi zmanjšali število osebnih dokumentov. Kot je bilo komisiji pojasnjeno, morajo biti nacionalni predpisi o vozniških dovoljenjih v skladu z evropsko direktivo o vozniških dovoljenjih, ki pa trenutno ne omogoča izdaje vozniškega dovoljenja na podlagi elektronske vloge. vir slike: siol.net

Komisija Državnega sveta za državno ureditev je na 69. seji obravnavala in podprla novelo Zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991. Zakon o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 določa posebne pravice, ki jih država zagotavlja osebam, ki so v vojni za Slovenijo 1991 kot pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije (v nadaljevanju: TO) ali pripadniki organov za notranje zadeve postali invalidi. Družinski člani pripadnikov TO oziroma pripadnikov organov za notranje zadeve, ki so v osamosvojitveni vojni izgubili življenje, že imajo določene pravice v obstoječem zakonu, v noveli pa se dodaja novo kategorijo, in sicer družinske člane civilnih žrtev vojne za Slovenijo. Predlog zakona tako na enak način in v enaki višini omogoča zakoncem, zunajzakonskim partnerjem, otrokom in staršem civilnih oseb, ki so umrle, bile ubite ali pogrešane zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov JLA ali organov za notranje zadeve SFRJ v času od 24. maja do 18. oktobra 1991 in so imele v tem času stalno prebivališče na območju današnje Republike Slovenije, da uveljavijo pravico do pavšalne odškodnine. Zaradi časovne oddaljenosti tedanjih dogodkov se daje pravico do nove pavšalne odškodnine po tem zakonu tudi dedičem 1. dednega reda v skladu s predpisi, ki urejajo dedovanje. Pavšalna odškodnina za starše civilnih žrtev ter zakonce civilnih žrtev oziroma zunajzakonske partnerje civilnih žrtev, ki niso sklenili nove zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, odškodnina znaša 50.000 evrov, za otroke civilnih žrtev pa 100.000 evrov. vir slike: gov.si