Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je na 34. seji seznanila z Letnim poročilom družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., o doseganju ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi za leto 2020 in ob tem ugotavljala, da je poslovanje družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (v nadaljevanju: SiDG) v preteklem letu bistveno zaznamovala epidemija COVID-19 in z njo povezan padec povpraševanja po GLS (v prvi polovici leta za 1/3), kar je imelo za posledico prilagoditev gozdarske proizvodnje in usmeritev prodaje.
Do preboja pri strukturiranju hčerinskega podjetja Snežnik, in na splošno podpori vzpostavitvi gozdnih lesnih centrov, v letu 2020 ni prišlo. Eden izmed ključnih razlogov je bil tudi nepravočasno sprejet nov strateški načrt, ki bi dal usmeritve in temelje za sodelovanje pri vzpostavitvi lesnih centrov. Vlada RS je v vlogi skupščine družbe SiDG dne 15. 4. 2021 sprejela Strateški načrt poslovanja družbe SiDG za obdobje 2020-2029 s temelji poslovne politike za obdobje 2020-2024. Finančni podatki in kazalci kažejo, da je družba SiDG v letu 2020 poslovala donosno in uspešno. Družba je v letu 2020 v Gozdni sklad vplačala 10,8 milijona EUR ter dosegla 9,1 milijona EUR dobička pred davki. Družba je v letu 2020 povečala delež lastne gozdne proizvodnje in lastnega transporta. Družba je izvedla obsežna vlaganja v gozdove, in sicer v obliki gozdnogojitvenih in varstvenih del, del za spodbujanje ekoloških in socialnih funkcij gozda del ter vlaganj v gozdno infrastrukturo. Komisija je na splošno ocenjuje, da se razmere v okviru SiDG izboljšujejo in poudarila velik pomen SiDG na področju gozdno-lesnih verig, velikega potenciala pri razvoju zelene ekonomije, razvoju podeželja in krožnemu gospodarstvu. SiDG namreč predstavlja prvi člen večjega števila gozdno-lesnih verig, ki ga uresničuje z zagotavljanjem stabilne dobave različnih gozdnih lesnih sortimentov, zato jo je zanimalo kaj je z načrtovanimi lesnimi centri.
Komisija je izpostavila pomen sodelovanja pristojnega Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo za ponovno oživitev slovenske lesne industrije z ozirom na naravne danosti naše države. Komisija je ob tem izpostavila tudi pomen uresničevanja cilja dolgoročnega povečanja površin državnih gozdov. SiDG je v imenu Republike Slovenije v letu 2020 z nakupi pridobila 2.203 ha gozdov, saj je les naša nacionalna strateška dobrina, ki je po mnenju nekaterih bolj trajna, če je v lasti države. V razpravi je bil podan predlog, da se uredi predkupna pravica hribovskih kmetiji za gozdove, ki so v njihovi neposredni bližini. Prav tako je bila izpostavljeno, da je treba za izvedbo storitev v državnih gozdovih v večji meri kot izvajalce vključiti gorske kmetije, kar jim omogoči preživetje ter na ta način prispevati k doseganju ciljev razvoja podeželja, zlasti ohranjanja kmetij in podeželja v gorskem in hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja. V razpravi je bil poudarjen pomen izobraževanja za delo v gozdu, ki je zelo nevarno in terja usposobljene izvajalce zato je izjemnega pomena, da se tudi v okviru kmetijskih šol, ne samo gozdarske šole, poučuje in usposablja za varno delo v gozdu. Ker je Slovenija izredno gozdnata država ima veliko možnosti, da svoj razvoj usmeri v lesno predelovalno industrijo, k čemur v veliki meri lahko prispeva tudi delovanje SiDG. Ob tem je komisija ugotovila, da se Vlada RS ni opredelila do pobude komisije, da naj se v okviru Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027 iz državnega proračuna zagotovijo dodatna sredstva za slovensko kmetijstvo v obsegu 380 mio evrov za II. steber Skupne kmetijske politike v prihodnjih petih letih.
Foto: Milan Skledar in Gov.si
