Komisija DS za državno ureditev in Društvo Sinteza - aktivni državljan sta 21. oktobra 2021 v Državnem svetu pripravili posvet z naslovom Predstavitev predloga sprememb volilnega sistema za volitve v Državni zbor.
V uvodu je predsednik Komisije za državno ureditev Rajko Fajt predstavil nekaj prizadevanj Državnega sveta na področju sprememb in izboljšanj obstoječega volilnega sistema volitev v DZ. Državni svet je v preteklosti že pripravljal različne dogodke povezane z volilnim sistemom. Tako je bil leta 2013 organiziran posvet z naslovom Slovenska ustava, volilni sistemi in uresničevanje neposredne demokracije, na katerem je bila med drugim podana pobuda za pravičnejše izvajanje volilnih postopkov in poudarjanje konceptov udejanjanja neposredne demokracije državljanov. Državni svet je na Ustavno sodišče februarja 2015 poslal tudi zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor ter 7., 42., 43., 44., 90., 91., 92., in 93. Zakona o volitvah v državni zbor. Ustavno sodišče je z odločbo iz 2018 presodilo, da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor v neskladju z Ustavo in da mora Državni zbor protiustavnost odpraviti v roku 2 let. Ustavno sodišče je tako delno pritrdilo Državnemu svetu, rezultat tega pa je bila sprememba Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor letos spomladi.
Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je v pozdravnem nagovoru poudaril, da je sprememba volilne zakonodaje zahteven, kompleksen in trajnejši proces, ki zahteva širše poenotenje politike in močno ter legitimno podporo državljanov. Volitve v Državni zbor so temelj demokratičnosti države, zato je pomembno, kako bodo izvoljeni predstavniki ljudstva in kakšna bo sestava parlamenta. V praksi se srečujemo z različnimi sistemi in kljub temu, da so kritike našega volilnega sistema številne, doslej do konkretnih sprememb še ni prišlo. Zaupanje v volilni sistem je bistvenega pomena za delovanje države in zato so prizadevanja organizacij, posameznikov, civilne družbe in institucij za izboljšanje volilnega sistema dobrodošla in nujna. Skupna naloga je, da se pripravi nov volilni sistem, ki mora nastati na odprt in transparenten način. Državni svet je že večkrat poskušal tudi s pripravo ustreznih zakonodajnih rešitev, s katerimi bi se uredil volilni spor pri volitvah v Državni svet. Ustavno sodišče je ugotovilo neskladje 50. člena Zakona o državnem svetu z Ustavo, saj ta preskopo ureja volilni spor pri volitvah v Državni svet. Državni svet je že dvakrat neuspešno poskušal v Državnem zboru doseči sprejem novele zakona in uskladitve z Ustavo, sedaj pa se je odločil, da bo nov predlog novele pripravljen v okviru strokovnega usklajevanja med pristojnimi službami obeh organov, Državnega sveta in resornega Ministrstva za javno upravo.
Mag. Emil Milan Pintar je opozoril na nujnost spremembe volilnega sistema, saj obstoječi ni več primeren in povzroča kopico težav. Volivci so namreč izrinjeni iz kandidacijskih postopkov in postavlja se vprašanje ali imajo vsi segmenti družbe dostop do kandidature na volitvah. Zaradi nezaupanja v sistem kot tak prihaja do negativne kadrovske selekcije v DZ, imamo izrazito neenakomerno zastopanost poslancev iz posameznih delov države in težave s zagotavljanjem enake zastopanosti obeh spolov v DZ.
Dr. Ivan Svetlik je s statističnimi podatki in primerjavami z drugimi državami podkrepil razloge zakaj Slovenija potrebuje prenovo volilnega sistema. Slovenski državljani, v primerjavi z drugimi državami iz soseščine in EU, nimajo občutka, da lahko preko volilnega sistema vplivajo na dogajanje v družbi. Pri nas vlada izjemno visok delež nezaupanja v politiko kot celoto in tudi v Državni zbor. Zaskrbljujoče je, da so državljani nezadovoljni z delovanje demokracije kot take, kar se kaže v zelo nizki udeležbi na različnih volitvah, kar pa pomeni, da je pri nas stopnja apatije volivcev visoka. Vse to pa vodi v vedno nižjo legitimnost vseh političnih odločitev. Zato je nujno treba iti v spremembo volilnega sistema, ki bo pripeljal ljudi na volitve, da bo legitimnost odločitev večja in da bodo imeli ljudje občutek, da so zraven, da soodločajo o dogajanju v državi. Več pa najdete še v prispevku, ki je nahaja v priponki.
Dr. Ciril Ribičič je podrobneje predstavil predlog novega volilnega sistema, ki so ga pripravili v skupini Nacionalni svet za demokratično spremembo volilnega sistema. Pred tem so poskušali volilni sistem spremeniti oz. so si prizadevali za njegovo izboljšanje že mnogi posamezniki in skupine. Državni svet je ves čas spodbujal k razpravi o teh temah, kar je izjemno pohvalno. Sistem, ki ga je omenjena skupina pripravila in bo še dograjen je t. i. kombiniran sistem. Kombiniran sistem vzame najboljše kar je v večinskem in kar je v proporcionalnem sistemu in zato zagotavlja bolj stabilno oblast. Po prelomu tisočletja se kombiniran sistem v svetu vedno bolj uveljavlja in zdi se, da bo v demokratičnem svetu postopoma prevladal. Dr. Ribičič je omenil primer Nove Zelandije, ki je šla v prenovo svojega volilnega sistema sistematično, strokovno in s pregledom volilnih sistemov v svetu in se je na koncu odločila za uveljavitev kombiniranega sistema. Slovenija bi se lahko zgledovala pri njej. Več podrobnosti o predlaganem sistemu je v priponki.
Ob koncu se je dr. Rado Bohinc dotaknil odgovornosti poslancev in kako imamo to urejeno v obstoječi zakonodaji. Poudaril je, da je trenutno v našem sistemu odgovornost poslancev urejena zelo šibko, zato je nujno, če želimo povečati zaupanje državljanov v demokratičnost sistema, trenutno ureditev nadgraditi. Osredotočil se je na nabor razlogov za prenehanje mandata poslancu, ki bi terjal številne dopolnitve sedanjih razlogov. Podal je tudi določene predloge sprememb glede postopkov odvzema poslanske imunitete in kdaj nastopijo razlogi zanjo ter kdaj bi lahko prišlo do začasnega suspenza mandata poslanca, česar v sedanjem sistemu še ne poznamo.
Sledila je razprava, v kateri je bilo opozorjeno na problematiko enake zastopanosti obeh spolov na kandidacijskih listah in predvsem pri možnostih za izvolitev. Opozorjeno je bilo, da dobrih rešitev tudi predlog kombiniranega volilnega sistema ne prinaša in bi ga bilo v tem segmentu nujno nadgraditi. V razpravi je bila izrečena tudi pohvala prizadevanjem za spremembo volilnega sistema ter konkretnemu predlogu, ki omogoča nadaljnjo razpravo in njegovo nadgradnjo.
Foto: Milan Skledar
21. 10. 2021
