17. december 2021
Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravila Posvet o prehranski varnosti kot strateški dobrini, ki ga je vodil državni svetnik Branko Tomažič.
Globalne razmere kažejo, da postaja hrana ključna geostrateška surovina in bo skupaj z vodo usmerjala prihodnost sveta. V pričakovanih negotovih razmerah nestabilne oskrbe s hrano na globalni ravni postaja vprašanje lokalne, regionalne in državne samooskrbe s hrano zelo pomembno. Znano je, da slovenska pridelava ne pokriva naših potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Zastavlja se vprašanje, kako povečati prehransko varnost in tudi, ali jo je potrebno zapisati v našo Ustavo, kot smo to storili 2016 v primeru pravice do zdrave pitne vode.
Minister, dr. Jože Podgoršek je v uvodnem nagovoru izpostavil, da je prehranska varnost ključna tema za prihodnost, tako pri nas, kot v evropskem okolju in je bila izpostavljena tema v času slovenskega predsedovanja Svetu EU. Če se želi zmanjšati okoljski vpliv kmetijstva je treba uvajati vanj nove tehnologije in nova znanja. Evropsko kmetijstvo upošteva pri pridelavi in predelavi visoke standarde in je zato izjemno pomembno, da se tudi pri mednarodnih pogodbah EU z drugimi državami od teh držav zahteva, da tudi njihovi kmetijski in prehranski izdelki izpolnjujejo te standarde.
Evropski poslanec Franc Bogovič je izpostavil, da smo trenutno priča različnim krizam, in med temi je tudi skrb za prehransko varnost, ki smo jo doslej imeli za samoumevno. Področje prehrane postaja vedno bolj stvar velikih monopolistov in komercializacije, opozoril je tudi na spremembe v svetu, ki bodo dodatno povzročile pritiske na pridelavo hrane. Žal ne obstaja neka svetovna prehranska politika ali strategija, kot je imamo v okviru EU.
Državni svetnik Branko Tomažič je predstavil Predlog pobude za dopolnitev Ustave Republike Slovenije s pravico do prehranske varnosti. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že aprila 2020 obravnavala predlog pobude za dopolnitev Ustave s pravico do prehranske varnosti in predlagala njeno širšo obravnavo. Kot je poudaril je posvet namenjen tudi temu, da se preveri, kaj o predlaganem zapisu v Ustavo menijo drugi deležniki. Predlog pobude je bil načeloma večinsko podprt, je pa bilo tudi poudarjeno, da je treba o predlogu opraviti širšo razpravo. Mnogi so opozorili, da zapis v Ustavo sam po sebi še ne rešuje problema in zavedanja o pomenu prehrane kot strateške dobrine, še posebej, če to vprašanje združimo s številkami, ki kažejo na padanje naše samooskrbe s hrano in na vztrajno zmanjševanje pridelovalnih površin na prebivalca Slovenije in številna druga vprašanja povezana s slovenskim kmetijstvom.
Dr. Peter Raspor je v predavanju HRANA: Narava vedno zmaga, spregovoril o spreminjanju sveta, o številnih grožnjah, ki lahko ogrozijo pridelavo hrane in na pomen upoštevanja etike in vrednot pri pridelavi kmetijskih proizvodov. Ana Le Marechal Kolar s Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v predavanju predstavila delovanje prehranskih verig, kako delujejo, kako so se vzpostavljale in zakaj so pomembne in kako lahko tudi z njimi preprečujemo nepoštene trgovinske prakse na nivoju EU in v domačem okolju.
Igor Hrovatič, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano je opozoril na vpliv epidemije COVID-19 na odnose v verigi preskrbe s hrano, opravljena je bila tudi raziskava med različnimi deležniki, kako so se spremembe kazale. Na posvetu so bili predstavljeni že delno obdelani podatki ankete. Branko Ravnik, je predstavil delovanje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. V okviru mnenj, ki jih odbor podaja je bila v letošnjem letu tudi pobuda, ki opozarja na nujnost priprave novega koncepta prehranske varnosti in trajnosti na EU ravni in temelji predvsem na raznolikosti prehranskih sistemov in treba se je potruditi, da se v kmetijstvo pritegne mlade. Poudarjen je bil tudi pomen zagotavljanja dostojnih delovnih pogojih, eno mnenje se je na slovensko pobudo nanašalo tudi na implementacijo direktive o nepoštenih trgovinskih praksah v verigi preskrbe s hrano. Srečko Ocvirk, državni svetnik in župan občine Sevnica je predstavil problematiko samooskrbe v lokalni skupnosti. Poudaril je, da so postopki javnih naročil za javne zavode za lokalno pridelano hrano zahtevni, vendar je z veliko angažiranostjo to mogoče premakniti v smer večjega naročanja lokalno pridelane hrane v javnih ustanovah v občini. Sanja Lončar, iz Zavoda za celostno samooskrbo je v svojem prispevku opozorila na številne grožnje pridelavi hrane (komercializacija trga semen, zmanjševanje obdelovalnih površin, klimatske spremembe…). Opozorila je, da se do teh groženj obnašamo podcenjujoče, kljub številnim opozorilom tudi iz bližnje zgodovine.
Foto: Milan Skledar
