Vprašanje o kriterijih, kje opravljati praktični del vozniškega izpita

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 80. seji 28. 3. 2022 na pobudo državnih svetnikov Bojana Režuna in Francija Rokavca obravnavala problematiko v zvezi z izpolnjevanjem kriterijev pri določanju krajev za opravljanje praktičnega dela vozniškega izpita.

Pobudnika sta predlagala obravnavo navedene problematike, ker nista bila zadovoljna z odgovorom Ministrstva za infrastrukturo z dne 2. 3. 2022 na njuno svetniško vprašanje, ki ga je Državni svet obravnaval na 47. seji 26. 1. 2022. Zanimalo namreč ju je, na podlagi katerih kriterijev Idrija in Litija nista bili v Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vozniškem izpitu (Uradni list RS, št. 199/21) dodani med kraje, v katerih je možno opravljati praktični del vozniškega izpita za posamezne kategorije motornih vozil. Kot sta opozorila pobudnika, je bil odgovor resornega ministrstva nezadovoljiv in pomanjkljiv ter tudi zavajajoč v delu, ko je trdilo, da »kandidate za voznike motornih vozil ni mogoče veljavno oceniti, ali so zmožni samostojne in varne vožnje v vseh običajnih prometnih situacijah, saj obseg in prometna infrastruktura omogočata učenje na pamet. Med drugim sta poudarila, da sta tako Idrija kot Litija od najbližjega priključka na avtocesto oddaljena 30 kilometrov, kar pomeni, da ima več krajev, kjer se izvajajo praktični deli vozniških izpitov B kategorije, podobno ali celo večjo oddaljenost od avtoceste (Ilirska Bistrica, Slovenj Gradec, Kočevje, Tolmin), vendar je v njih možno opravljati praktični del vozniškega izpita. Poleg tega morajo kandidati ob usposabljanju opraviti vse vaje, ki so predpisane s Pravilnikom o usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil (Uradni list RS, št. 95/21 in 108/21 – popr.), ki vsebuje tudi vožnjo po avtocesti, in to so kandidati v preteklosti, ko je bilo v Idriji oz. Litiji še možno opravljati praktični del vozniškega izpita, tudi opravljali. V zvezi z navedbami Ministrstva za infrastrukturo v odgovoru glede minimalnih zahtev za ocenjevanje preizkusa spretnosti in ravnanj v cestnem prometu, kot naj bi izhajale iz Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih, pobudnika opozarjata na 11. točko Priloge II navedene direktive, iz katere ne izhaja obveznost, ampak je jasno navedeno, da se posamezno znanje preveri le, če so možnosti za to. Kot izhaja iz direktive, mora biti čas vožnje izkoriščen v največji možni meri, da se kandidat oceni v vseh različnih prometnih območjih, kar pa je v praksi prepuščeno instruktorju oz. izpitni komisiji. Pri tem sta pobudnika opozorila, da v Idriji in Litiji izpolnjujejo vse kriterije za ocenjevanje preizkusa.

Občini Idrija in Litija sta že leta 2014, ko jima je bila odvzeta možnost opravljanja praktičnega dela vozniškega izpita, temu nasprotovali in predlagali ponovno izvajanje praktičnega dela vozniškega, vendar nista bili uspešni. Občini nista prejeli nobenih informacij, da potekajo aktivnosti glede ponovnega uvajanja praktičnega dela vozniškega izpita v krajih, v katerih je ta možnost v preteklosti že obstajala, ampak so na občinah šele po sprejetju zadnje novele Pravilnika o vozniškem izpitu (Uradni list RS, št. 199/21) ugotovili, da sta izpadli le Idrija in Litija, ki tako ostajata edini občini brez možnosti izvajanja praktičnega dela vozniškega izpita od enajstih občin, v katerih so bili 2014 izpitni centri ukinjeni, vendar lahko danes v njih kandidati ponovno opravljajo praktični del vozniškega izpita. Pobudnika sta predlagala, da se izvajanje praktičnega dela vozniškega izpita za posamezne kategorije motornih vozil ponovno dopusti tudi v Idriji in Litiji, saj v nasprotnem primeru ne moremo govoriti o enakopravni obravnavi oz. se lahko celo pojavi dvom v transparentnost. Komisija je sicer pozdravila odločitev Ministrstva za infrastrukturo, ki je z zadnjo novelo Pravilnika o vozniških izpitih v Ajdovščini, Ilirski Bistrici in Tolminu ponovno omogočilo izvajanje praktičnega dela vozniškega izpita, vendar se je strinjala s pobudnikoma, da je nerazumljivo, da med dodatne kraje, kjer je mogoče ponovno opravljati praktični del vozniškega izpita, ni uvrstila tudi Idrije in Litije, ki izpolnjujeta kriterije za ocenjevanje preizkusa spretnosti in ravnanja v cestnem prometu. Po njenem mnenju uporabljen selektiven pristop ni ustrezen, saj Ministrstvo za infrastrukturo pri urejanju tega področja ni enakovredno obravnavalo krajev s primerljivim prometnim okoljem. To je še toliko bolj nerazumljivo, če vemo, da so bili leta 2014 pri določanju krajev, kjer se lahko izvaja praktični del vozniškega izpita, v primeru nekaterih krajev sprejeti kompromisi (npr. Kočevje, Slovenj Gradec). Komisija se je zavzela, da se praktični del vozniškega izpita izvaja čim bližje okolju, kjer kandidati živijo, delajo ali se šolajo, pri čemer je pomembna enakopravna obravnava vseh kandidatov in preverjanje vseh elementov vožnje, ki so zahtevani s predpisi. Po mnenju komisije je ključnega pomena kakovostno izvajanje programov usposabljanja kandidatov v šolah vožnje, v katerih se kandidati naučijo upravljati z motornimi vozili in varne vožnje v cestnem prometu ter pridobijo izkušnje, da postanejo varni vozniki. S tega vidika je pomembno dosledno izvajanje strokovnega nadzora Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa v šolah vožnje. Poleg tega je velikega pomena tudi stalno izvajanje aktivnosti za zagotavljanje ustrezne varnostne kulture v prometu. Komisija je ocenila, da kandidati v šoli vožnje v okviru praktičnega dela usposabljanja, ki se izvaja v trajanju najmanj 20 ur, verjetno težko izkusijo vse prometne okoliščine, s katerimi se soočajo kasneje kot vozniki. K temu je komisija dodala, da so današnji starejši vozniki pridobili vozniški izpit pred desetletji, ko niti niso imeli možnosti usposabljanja na avtocesti ali krožnih (semaforiziranih) krožiščih, saj Slovenija tovrstne infrastrukture takrat sploh ni imela, kljub temu so kot odgovorni in usposobljeni vozniki prilagodili obnašanje v prometu glede na zahtevnost prometne infrastrukture. Glede na navedeno je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj sprejela pobudo in jo naslovila na Ministrstvo za infrastrukturo, da naj spremeni in dopolni Pravilnik o vozniškem izpitu na način, da bo zagotovil enako obravnavo vseh krajev, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje praktičnega dela vozniškega izpita za posamezne kategorije motornih vozil, ter ponovno prouči možnost opravljanja praktičnega dela vozniškega izpita za posamezne kategorije motornih vozil v Idriji in Litiji. Komisija je pobudo podala v luči dviga prometne kulture in varnosti ter zniževanja stroškov. Komisija je tudi menila, da ni treba čakati na leto 2023, ko naj bi resorno ministrstvo pripravilo spremembe in dopolnitve Pravilnika o vozniškem izpitu, ampak naj se, glede na izraženo pobudo občin Idrije in Litije ter izpolnjevanje kriterijev, čim prej pristopi k spremembi in dopolnitvi Pravilnika o vozniškem izpitu.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 18. Apr 2022 at 13:29

1228 ogledov

Ob podpori zakonu o varstvu okolja tudi opozorilo, da sam zakon ne more odpraviti vseh težav
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 78. Seji obravnavala Predlog zakona o varstvu okolja, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Komisija je podprla predlog zakona in menila, da predviden nov sistem ravnanja z odpadki, za katerega velja proizvajalčeva razširjena odgovornost (PRO), predstavlja pomemben korak pri ureditvi večletnih nevzdržnih razmer na področju ravnanja z odpadki, pri čemer se moramo tudi zavedati, da sam zakon ne more odpraviti vseh težav. Komisija se je strinjala s stališčem Komunalne zbornice Slovenije, da bi morali pred uvedbo stroškovno dražjega kavcijskega sistema najprej izkoristiti že uveljavljen sistem zbiranja odpadkov ter prednosti predvidenega sistema PRO ter kavcijski sistem vzpostaviti šele takrat, če država ne bo uspešna pri uresničevanju zavez na področju odpadkov. Komisija je poudarila pomembnost zapiranja masnih tokov odpadkov znotraj območja Slovenije. V okviru koncepta krožnega gospodarstva bi morali vzpostaviti finančno bolj vzdržen sistem, ki zagotavlja čim krajše poti masnih tokov odpadkov in uporabo odpadkov, ki nastanejo in se zbirajo v Sloveniji, kot vir surovin v domačem okolju. Komisija je menila, da bi bilo primerno, da bi zakonsko uredili obvezno uporabo bolj kakovostne plastike, ki jo je možno večkrat in lažje reciklirati. Če to ni možno, pa je najmanj, kar lahko država stori, da predpiše obvezno seznanjanje potrošnikov o kakovosti plastične embalaže kupljenega izdelka. Na ta način bi lahko potrošnike spodbujali k bolj trajnostni potrošnji in izbiri izdelkov z okoljsko bolj prijazno embalažo. Ob podpori predlogu zakona je bil izražen tudi dvom o možnem izboljšanju stanja in s tega vidika tudi podana pobuda, da bi Slovenija, ki ima izjemno bogato naravo in visoko stopnjo biotske raznovrstnosti, delovala bolj proaktivno ter kot prva država v Evropi in na svetu prepove uporabo vsakršne plastične embalaže, ki se jo lahko nadomesti z okolju bolj prijazno embalažo. vir slike: permatree.org

Mon, 18. Apr 2022 at 13:28

1306 ogledov

Za večjo prometno varnost smiselno povečati število obcestnih počivališč ob regionalnih cestah
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 78. seji obravnavala Predlog zakona o cestah, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Komisija je podprla predlog zakona in ni imela vsebinskih pripomb na predlagane zakonodajne rešitve, izpostavila pa je odprta vprašanja glede oglaševanja ob državnih cestah, pomanjkanja obcestnih počivališč ter neustreznosti projektiranja nekaterih cestnih objektov. Komisija je opozorila na pomanjkanje obcestnih počivališč oz. urejenih prostorov za počitek ob regionalnih cestah pred večjimi mednarodnimi mejnimi prehodi s Hrvaško, kar se kot problematično izkazuje vsako leto v času poletne turistične sezone. Še posebej se je ta problem povečal v času vzpostavitve posebnega režima prehajanja državne meje s Hrvaško med epidemijo Covid-19, ko je postal tok prometa še počasnejši, na cestah pred mejnimi prehodi pa so nastajali veliki prometni zastoji in s tem večje prometne obremenitve voznikov. Komisija je menila, da bi morali z vidika zagotavljanja večje prometne varnosti ob regionalnih cestah postaviti več obcestnih počivališč, pri čemer je treba zgraditi tako nova počivališča kot posodobiti stara in tudi odpraviti ovire, zaradi katerih je marsikatero počivališče nedostopno. Komisijo je tudi zanimalo, ali se kakorkoli spreminja obstoječa zakonska ureditev oglaševanja ob državnih cestah, saj so bile v preteklosti večkrat dane pobude o zaostritvi oglaševalskih posegov ob državnih cestah. V zvezi s tem smo dobili pojasnilo, da je predlagatelj sicer ob pripravi predloga zakona razmišljal, da bi se ob državnih cestah izven naselja oglaševanje prepovedalo še 50 metrov od varovalnega pasu, vendar je bil v vmesnem času sprejet Zakon o urejanju prostora, ki je prepovedal oglaševanje na površinah zunaj poseljenih območij, npr. na kmetijskih, vodnih ali gozdnih površinah. Komisija je ob obravnavi predloga zakona opozorila tudi na primere neustreznega projektiranja cestnih objektov, saj imamo nadvoze brez kolesarskih stez in pločnikov ali krožišča na glavni cesti I. reda z le enim voziščem, ki je preozkih dimenzij in zato ne omogoča varne vožnje udeležencev cestnega prometa. 2 vir slike: wikipedia

Mon, 18. Apr 2022 at 13:26

1306 ogledov

Zelena luč ukrepom za omilitev posledic visokih cen energentov
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 22. izredni seji obravnavala in podprla Predlog zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru po nujnem postopku predložila Vlada. Komisija je podprla predlog zakona, s katerim je želel predlagatelj prebivalcem, katerih materialno stanje je zaradi visokih cen energentov ogroženo, zagotoviti pomoč v obliki različnih začasnih ukrepov. Komisiji je bila zelo podrobno predstavljena vsebina predlaganih zakonskih rešitev, na katere ni imela pripomb. Po njenem mnenju je treba prizadetim gospodinjstvom v teh zaostrenih cenovnih razmerah na energetskem trgu, zaradi katerih se socialne stiske ljudi le še bolj povečujejo, čim prej ponuditi pomoč in tako omiliti posledice visokih cen energentov. V luči operativnosti novega plinovoda Severni tok 2, ki bi lahko imel pomembno vlogo pri omilitvi energetske krize v Evropi in vzpostavitvi bolj predvidljivih razmer ter cenovne stabilnosti, se je komisija glede na evropsko odvisnost od ruskega plina tudi spraševala, ali je sedanja energetska krizna situacija posledica ukrajinske krize ali pa ima ukrajinska kriza za cilj zaostritev energetske krize. vir slike: wikimedia

Mon, 18. Apr 2022 at 13:25

1251 ogledov

Ob sistemski poenostavitvi postopkov umeščanja objektov v prostor je potrebno več proaktivne miselnosti
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj se je na 77. seji seznanila s Poročilom o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest za leto 2020, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in DARS, d.d. so ob tem odgovarjali na številna vprašanja in dileme članov komisije. V luči prometne preobremenjenosti ljubljanskega cestnega obroča, še posebej v času dnevnih konic in turistične sezone, je komisija opozorila, da za razbremenitev prometnega omrežja v Ljubljani in njeni okolici ne zadoščajo le ukrepi na vpadnih cestah, ampak je treba čim prej razbremeniti sam ljubljanski avtocestni obroč. Komisija se je spraševala, zakaj nam doslej še ni uspelo uresničiti zastavljenih projektov za izboljšanje pretočnosti tranzitnega prometa proti sosednji Hrvaški, ki se danes v času visoke turistične sezone preusmerja na regionalne in lokalne ceste, kar negativno vpliva na stanje okolja in zdravje lokalnega prebivalstva. Če bi že imeli zgrajene ustrezne plačljive cestne povezave v smeri Hrvaške, bi tudi tranzitni uporabniki tovrstne cestne infrastrukture s plačilom cestnine zagotavljali pomemben vir za financiranje upravljanja in vzdrževanja avtocestnega omrežja, koristi pa bi imelo tudi lokalno okolje iz naslova potrošnje uporabnikov avtocestnega omrežja. Čeprav je pristojni minister ob nastopu funkcije leta 2020 obljubil, da bo projekt cestne povezave od Ormoža do Markovcev do oktobra 2020 izveden, še zmeraj ni nobenega napredka. Danes se pogovarjamo o načrtovanju številnih infrastrukturnih projektov v prihodnjem desetletju, istočasno pa so neuresničeni projekti, ki so bili uvrščeni v Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji iz leta 2004. Komisija se sprašuje, kje so razlogi, da po dveh desetletjih ta demografsko ogrožen del Slovenije še zmeraj nima ustrezne prometnice, ki je eden od osnovnih pogojev za gospodarski razvoj. Ob številnih težavah pri umeščanju cestne in druge infrastrukture v prostor bi morala država pri investicijah, ki so v interesu njenih prebivalcev in gospodarstva, slediti izkušnjam v primeru gradnje tovarne Magna, kjer je s posebnim zakonom omogočila hitro umestitev industrijskega objekta v prostor. Komisija je menila, da je treba, ob sistemski poenostavitvi postopkov umeščanja objektov v prostor, spremeniti tudi miselnost nosilcev urejanja prostora na način, ki bi morali biti ob zaznanih odprtih vprašanjih bolj proaktivni in sami predlagati možne rešitve za izvedbo projektov v razumnem roku.

Mon, 18. Apr 2022 at 13:24

1387 ogledov

Komisija z vprašanjem, kdaj do izdaje vozniškega dovoljenja na podlagi elektronske vloge
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 77. seji obravnavala in podprla novelo Zakona o voznikih, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Komisija je ocenila, da predlagano zmanjšanje števila obveznih ur praktičnega dela usposabljanja kandidatov, ki so imetniki vozniškega izpita kategorije B in niso vozniki začetniki, želijo pa pridobiti še vozniško dovoljenje za vozila kategorije A1, ki velja tudi izven Slovenije, ni samo po sebi problematično, če šole vožnje in izpitne komisije posedujejo dovolj strokovnega znanja, da kandidati pridobijo dovolj znanja in spretnosti za varno vožnjo in obvladovanje vozila. Pri tem je komisija opozorila, da kandidatom, ki bodo želeli pridobiti vozniško dovoljenje za vozila kategorije A1, ki velja le na območju Slovenije, niti ne bo treba opraviti vozniškega izpita, saj bo zadoščalo le nekajurno usposabljanje. Ker je z vidika prometne varnosti danes težko oceniti ustreznost predvidene spremembe, je komisija apelirala, da Ministrstvo za infrastrukturo vzpostavi sistem vodenja evidence voznikov z vozniškim dovoljenjem kategorije A1 ter v sodelovanju s Policijo nadgradi sistem nadzora na način, da omogoča spremljanje učinkov prometnih nesreč, ki jih povzročijo vozniki z vozniškim izpitom kategorije A1. Glede na določilo, da se vloga za izdajo vozniškega dovoljenja vloži osebno pri upravni enoti, se je komisija v luči pomena in dviga ravni digitalizacije spraševala, kdaj bo možna izdaja vozniškega dovoljenja tudi na podlagi elektronske vloge. V povezavi z napovedano elektronsko osebno izkaznico se postavlja tudi vprašanje, ali se razmišlja, da bi osebna izkaznica vsebovala tudi podatke o izkazani pravici do vožnje motornega vozila določene kategorije, s čimer bi zmanjšali število osebnih dokumentov. Kot je bilo komisiji pojasnjeno, morajo biti nacionalni predpisi o vozniških dovoljenjih v skladu z evropsko direktivo o vozniških dovoljenjih, ki pa trenutno ne omogoča izdaje vozniškega dovoljenja na podlagi elektronske vloge. vir slike: siol.net

Mon, 18. Apr 2022 at 13:23

1228 ogledov

Podpora pravici do pavšalne odškodnine za družinske člane civilnih žrtev vojne za Slovenijo
Komisija Državnega sveta za državno ureditev je na 69. seji obravnavala in podprla novelo Zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991. Zakon o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 določa posebne pravice, ki jih država zagotavlja osebam, ki so v vojni za Slovenijo 1991 kot pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije (v nadaljevanju: TO) ali pripadniki organov za notranje zadeve postali invalidi. Družinski člani pripadnikov TO oziroma pripadnikov organov za notranje zadeve, ki so v osamosvojitveni vojni izgubili življenje, že imajo določene pravice v obstoječem zakonu, v noveli pa se dodaja novo kategorijo, in sicer družinske člane civilnih žrtev vojne za Slovenijo. Predlog zakona tako na enak način in v enaki višini omogoča zakoncem, zunajzakonskim partnerjem, otrokom in staršem civilnih oseb, ki so umrle, bile ubite ali pogrešane zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov JLA ali organov za notranje zadeve SFRJ v času od 24. maja do 18. oktobra 1991 in so imele v tem času stalno prebivališče na območju današnje Republike Slovenije, da uveljavijo pravico do pavšalne odškodnine. Zaradi časovne oddaljenosti tedanjih dogodkov se daje pravico do nove pavšalne odškodnine po tem zakonu tudi dedičem 1. dednega reda v skladu s predpisi, ki urejajo dedovanje. Pavšalna odškodnina za starše civilnih žrtev ter zakonce civilnih žrtev oziroma zunajzakonske partnerje civilnih žrtev, ki niso sklenili nove zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, odškodnina znaša 50.000 evrov, za otroke civilnih žrtev pa 100.000 evrov. vir slike: gov.si

NAJBOLJ OBISKANO

Vprašanje o kriterijih, kje opravljati praktični del vozniškega izpita