"Na zadnji seji Sveta KGZS (v nadaljevanju je bila prekinjena) smo sprejeli enotno zahtevo, da se kmetijstvu nameni dodatnih več sredstev v višini 380 milijonov in tak predlog Skupne kmetijske politike (SKP) kot je sedaj ne podpiramo. Na račun epidemije se je vsem veliko pomagalo, nekaj tudi kmetijstvu, vendar pa smo v Načrtu za okrevanje in odpornost bili izigrani in nismo pridobili nič sredstev. Tudi kmetijstvo potrebuje sredstva za obnovo in razvoj, saj bomo le tako lahko zagotovili prehransko varnost in se prilagodili novim zahtevam kmetovanja. Predlog SKP za obdobje 2023 – 2027 ni bil dobro pripravljen in ne upošteva priporočil kmetov in številnih kmetijskih strokovnjakov. Prav zato je toliko pripomb, negodovanja in nasprotovanja. Dosedanja SKP ni dala željenih rezultatov kar je absolutno dokazljivo in za kar nosi največjo odgovornost takratni minister Dejan Židan. Posledice neustrezne dosedanje SKP so slabši dohodkovni položaj kmeta, zaradi katerega se kmetovanje opušča, samooskrba s hrano pa se je znižala. Žal je bila tudi nova SKP pripravljena podobno, kot bi se ne zavedali, da hrana poleg vode postaja eno najpomembnejših strateških orožij.
Če bi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) kot predlagatelj v pripravi predloga SKP upoštevalo glavni cilj, to je povečanje samooskrbe, bi bil predlog naravnan tako, da podpore dobijo samo tisti, ki zemljo obdelujejo in pridelujejo hrano. Tako pa se bo ponovno veliko sredstev izgubilo v nič, saj bodo številni zgolj izkazovali obdelanost. Zemlja mora biti v funkciji pridelave hrane, kar pomeni, da na njej kolobarimo in jo tako optimalno izkoristimo. Veliko površin ni v funkciji, saj lastniki, ki ne kmetujejo, pridobivajo plačila (teh je preko 10%), kmetje, ki te zemlje nimajo v dolgoročnem najemu, pa na njej neintenzivno kmetujejo.
V dosedanjem obdobju so velik del vseh sredstev SKP dobila velika posestva, ki obdelujejo okoli 5% najboljše slovenske kmetijske zemlje, ki pa so iz SKP počrpale 20% vseh sredstev ter se dobro modernizirala. Po neuradnih podatkih so velika posestva imela v lanskem letu 20 milijonov dobička. Načrt SKP predvideva za petletno obdobje okrog 1,2 milijard sredstev in če se bodo tudi v prihodnje sredstva namenjala na podoben način, bodo velika posestva skupaj z živilsko industrijo dobila približno eno četrtino sredstev, to pa je približno 300 milijonov. Temu ostro nasprotujemo, zato smo predlagali kapico, omejitev izplačil podpor na 100 000€ in tudi omejitev za investicijska sredstva na 500 000€. Podpreti moramo namreč srednje velike in tudi številne male kmetije, ki bi ob ustrezni podpori imele perspektivo, a so v zadnjem obdobju izpadle iz večine razpisov. To so kmetije, ki bi v novem obdobju morale biti najbolj podprte, da se prilagodijo novim zahtevam kmetovanja in se ohranijo, saj predstavljajo steber obdelanosti slovenskega podeželja in pomemben člen zagotavljanja prehranske varnosti Slovenije.
Tudi predlagana sredstva na proizvodno vezana plačila, ki so namenjena sektorjem v težavah, so nizka in bodo tako po vsej verjetnosti brez pravega učinka ter nenazadnje le kost za glodanje kateremu sektorju pripadajo in kakšna bo višina sredstev na enoto. Kmetje se bomo o teh mizerno nizkih sredstvih kregali, na drugi strani pa bodo sredstva delili posameznikom in to z lopato.
Nekatere evropske države so prvemu stebru še dodale sredstva ter povečale enotno plačilo po hektarju, npr. Avstrija bo namenila 260 € po ha, kajti menijo, da je to čisti denar za obdelano površino in tako je tudi prav. Pri nas pa pričakujemo približno 180 € po ha.
Ugotavljam, da se je ob sprejemanju novega SKP preveč upoštevalo prišepetovalcem iz raznih lobijev, ki jim ni mar samooskrba ter slovenski kmet, ampak kako na kakršenkoli način pridobiti sredstva. Po tej poti absolutno ne smemo, ker davkoplačevalski denar ni namenjen špekulacijam.
Kmetje se strinjamo, da je potrebno upoštevati ekološke usmeritve in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, vendar bodo standardi, ki jih sedaj vzpostavlja EU zmanjšali samooskrbo praktično v vseh evropskih državah. Kmetijstvo se bo selilo v druge države, samooskrba z domačo hrano pa se bo zmanjšala v številnih državah in tudi v Sloveniji. Pri tem je potrebno posebej izpostaviti, da slovensko okolje ni primerljivo z Belgijo, Nizozemsko,… saj je slovenska biodiverziteta lahko vsem za zgled. Zato je nesprejemljivo pristajanje na zahteve radikalnih eko aktivistov, ki na različne načine želijo ovirati slovenske kmete, kmetovanje in s tem pridelavo hrane.
Slovenski kmetje smo preživeli nacizem, fašizem in komunizem. Vedno smo hote ali nehote morali hraniti vse, ki so prosili ali pa kar vzeli našo hrano. Če ne želimo, da bi propadli v času demokracije, bomo morali še bolj strniti vrste in si vzeti kakšen dan tudi za to, da bomo s traktorji namesto na polja in travnike šli pred vlado in parlament. Predvsem pa moramo kmetje spet priti v parlament, da ne bo tam glavna predstavnica kmetov Violeta Tomić.
Branko Tomažič
Državni svetnik DS RS za kmetijstvo
Slovenska kmečka zveza pri SLS" - Društvo Slovenska kmečka zveza
