ALI SE BOMO SLOVENSKI KMETJE ŠE PRAVOČASNO ZBUDILI?
Članek v Kmečkem glasu 15. 09. 2021
Društvo Slovenska kmečka zveza

Sreda, 15. September 2021 ob 13:18

Odpri galerijo

vir slike: Muzej novejše zgodovine, Ustanovitev SKZ, Unionska dvorana, 12. 5. 1988

Kmetje se moramo zavedati, da imamo ob trenutnem stanju v parlamentu in vladi, kar se tiče kmetijstva pravzaprav samo dve možnosti: ali izvolimo svoje predstavnike v parlament in jih po možnosti dobimo tudi v vlado ali pa protestiramo na cesti. Včasih je potrebno tudi oboje. Za doseganje bistvenih sprememb po eni in/ali drugi poti pa je potrebno doseči čim večjo enotnost kmetov – enoten nastop različnih kmečkih organizacij v zadnjih mesecih je spodbuden – in se odlično organizirati. To nam dokazujejo ne le francoski, nemški in drugi kmetje, pač pa tudi naše lastne izkušnje:

1.      ko smo 12. maja 1988 slovenski kmetje ustanavljali prvo povojno politično stranko Slovensko kmečko zvezo, se je zatreslo ne le pri takratnem kmetijskem ministrstvu, ampak celotni takratni socialistični slovenski vladi, odmevalo pa je tudi v Beogradu. Hitro so bile dosežene prve pozitivne spremembe za kmete in kmetijstvo.  

2.      Ko smo 1989 zaradi katastrofalno nizke cene mleka protestno množično brezplačno delili mleko po slovenskih mestih, smo pri vladi dosegli povišanja odkupne cene mleka.

3.      Ko smo leta 1993 za več dni blokirali večino največjih slovenskih mejnih prehodov, smo za več kot desetletje obrnili stvari tako, da so se cene mleka, mesa, pšenice in nekaterih drugih kmetijskih pridelkov približale evropsko primerljivim cenam, uspešen štiridnevni protest pa je za daljše obdobje spremenil tudi odnos različnih vlad do slovenskega kmetijstva in podeželja. Ne smemo pa pozabiti, da je bilo takrat aktivno udeleženih več sto traktorjev, skupno pa na tisoče kmetov.

4.      Na volitvah 1996 je bilo v DZ RS izvoljenih 19 poslancev SLS, med njimi veliko kmetov, agronomov in drugih poznavalcev problematike kmetijstva. Z realno politično močjo smo dosegli bistveno povečanje deleža kmetijskega proračuna na 1,5 % BDP Slovenije. Danes skupaj slovenska in evropska sredstva predstavljajo okoli 1,2 % BDP, od česar pa je pomemben delež namenjen za različne okoljske in druge programe, ki pogosto kmetu in kmetijstvu zelo malo koristijo. Takega političnega vpliva ne bi mogli doseči brez množične udeležbe kmetov na volitvah ter množične podpore takrat in danes edini kmečki stranki. Velike pozitivne premike smo takrat dosegli tudi zato, ker so tudi kmetijstvu nenaklonjeni politični nosilci v vladi in parlamentu vedeli, da smo organizirani tako dobro, da v tednu dni lahko blokiramo praktično karkoli v Sloveniji, če bi ugotovili, da se iz nas norčujejo, npr. tako, kot se pogosto norčujejo danes. Ob tem, ko se delijo milijarde za pomembne, potrebne in nepotrebne stvari, se kmetom vrže pogosto le drobtinice, za katere se potem kmetje skregamo: nižinski proti višinskim, veliki proti malim, ekološki proti konvencionalnim,… 

 

380 milijonov dodatnih sredstev v kmetijstvu v obdobju 2023 – 2027, kar je bila enotna zahteva Sveta KGZS na pobudo naših svetnikov, je minimum od minimuma, če imamo resen namen, da povečamo samooskrbo z lokalno pridelano hrano ter ohranimo podeželje obdelano in poseljeno.

Vprašajte svoje otroke in druge mlade iz vašega okolja, zakaj se težko odločajo, da bi ostali na kmetiji, čeprav ste vi več rodov gradili svoje posestvo, ustvarjali kakovostno čredo, dokupovali zemljišča,… in bi ob modri kmetijski politiki imeli vse pogoje za uspešno in ustrezno donosno kmetovanje. Verjetno vam bodo poleg drugega povedali, da zato, ker ne želijo biti 365 dni v letu priklenjeni na svojo kmetijo, da bi lahko normalno preživeli, saj lahko za podoben ali boljši prihodek brez težav dobijo službo, ki jim bo omogočala, da so poleti vsaj 14 dni na morju, pozimi vsaj teden dni na smučanju in še ob vikendih z družino ali prijatelji na takem ali drugačnem oddihu ali drugem prijetnem dogodku.

Katere države imajo uspešno kmetijstvo, urejeno podeželje in tak interes mladih, da ne potrebujejo nobenih subvencij za mlade prevzemnike? Tiste, ki pri oblikovanju svoje kmetijske politike evropskih direktiv ne jemljejo kot izgovor za onemogočanje razvoja kmetij zaradi okoljskih razlogov, dobrobiti živali (ki je pogosto pomembnejša od dobrobiti človeka na kmetiji), zaščite zveri, uničujočo birokracijo itd. ampak kmeta spoštujejo kot tistega, ki jim zagotavlja hrano. Zavedajo, da jo danes lahko sicer ceneje uvozijo, toda potem jo jutri, če bi jo nujno potrebovali, zaradi kakršnihkoli izrednih razmer, ne bi imeli.

Ali se bomo torej slovenskih kmetje še pravočasno zbudili, stopili skupaj in ne bomo več hlapci birokratom, ampak ponosni gospodarji, ki spoštujemo druge ljudi, druge poklice, zahtevamo pa tudi spoštovanje zase in za svoj poklic?

 

Slovenska kmečka zveza pri SLS

Marko Cigler, podpredsednik

Teme
marko cigler
Zadnje objave
Marko Cigler, nagovor, 130-letnica SLS, programski kongres in predvolilno srečanje PoS
Marko Cigler, podpredsednik Slovenske kmečke zveze, je v nagovoru poudaril: "Za povečanje samooskrbe, z hrano iz slovenskega podeželja za vse državljane je eno izmed temeljnih izhodišč za prihodnji razvoj Slovenije". Več o tem v nagovoru iz programskega kongresa, Celje, 12.4.2022  https://youtu.be/lhzHH8QioJQ 
SLOVENIJA IMA POTENCIAL, DA SE SAMA OSKRBUJE, VENDAR GA NE IZKORISTI
Franc Küčan pravi, da bi bila situacija s pšenico danes drugačna, če bi imeli v Sloveniji dobro politiko do pšenice in če bi v Gospodarski zbornici Slovenije bili odnosi urejeni: “V Sloveniji bi se danes lahko pogovarjali o približno 150.000 tonah pšenice, to je več kot 70 odstotkov samooskrbe. Ampak, ker se sprenevedamo, ker nam je cilj izigrati kmete, proizvajalce vse od leta 2007 oziroma 2008, ko so začeli hudi pritiski, je situacija takšna, kot je.” V celoti si članek preberite: https://maribor24.si/slovenija/dnevna-psenice-za-200-evrov-za-tono-vec-ne-bo
SKZ ZAHTEVA SKLIC IZREDENE SEJE SVETA KGZS
Društvo Slovenska kmečka zveza in Slovenska kmečka zveza pri SLS sta, zaradi skrajno kritičnih razmer v kmetijstvu in necelovitega ukrepanja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi s povišanjem cen energentov, semen, gnojil in sredstev za zaščito rastlin, v času epidemije covida-19, stanja odkupnih cen kmetijskih pridelkov in dodatno še krize v Ukrajini, podali zahtevo za nujen sklic izredne seje Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Nastala situacija kmetom v številnih panogah ne omogoča niti pokrivanja osnovnih stroškov, kar peha v obup na tisoče slovenskih kmetov. »Zahtevamo, da se nemudoma opravi temeljita razprava ter sprejmejo sklepi, ki bodo od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Vlade Republike Slovenije zahtevali takojšnje odločno ukrepanje v obliki razbremenitve kmetij in zagotovili dohodki za dostojno preživetje kmetij, kar je predpogoj, da se poveča tudi pridelave hrane, izboljša prehranska varnost in prepreči, da bi v primeru zapore meja prišlo v Sloveniji do lahkote, ki bi lahko ogrozila več sto tisoč ljudi,« opozarja predsednik Društva Slovenske kmečke zveze in član Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Miroslav Kosi. Predlog ministrstva ne zagotavlja rešitev Predlog ukrepa, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi z dodelitvijo finančne pomoči kmetom ne bo dosegel predvidenega učinka, so prepričani v  Slovenske kmečke zveze pri SLS in utemeljujejo, da so bili izpuščeni številni kmetje, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi (pridelave in predelave) in različnimi storitvenimi dejavnostmi (reje živali, rastlinske pridelave, gozdarstvo), ki so ključnega pomena za delovanje in obstoj kmetije. »Prav tako z ukrepom dodeljena pomoč, ne odgovori na temeljne izzive krizne situacije zadnjih dveh let in je zgolj minimalen prispevek tistim, ki bodo pomoč prejeli. V velikem segmentu kmetij, ki jih predlagani ukrep sploh ne obravnava ima na opravljanje dejavnosti prevladujoči vpliv ravno cena energentov, ki je v času epidemije covid-19 povišana za 60 – 65 % in tudi več,« je jasen predsednik Slovenske kmečke zveze pri SLS in član Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Marko Cigler. Težave dodatno zaostrujejo razmere v Ukrajini Dodatno aktualne razmere zaostrujejo nastale razmere v Ukrajini, ki že vplivajo na ekstremno podražitvi cen žit na svetovnih trgih. »Pred nami je nova setev in žetev, ter žetev jesenske setve, kar pomeni dodaten pritisk na odkupne cene kmetijskih pridelkov, ki ne sledijo povišanju cen osnovnih surovin in ne sledijo povišanju cen končnih produktov v trgovinah. Odkupne cene pridelkov in proizvodov na kmetijah se morajo takoj dvigniti vsaj na naraven pokrivanja stroškov,« pojasnjuje Miroslav Kosi in dodaja, da slovenske cene za Evropskimi zaostajajo za vsaj 20 do 30 odstotkov, kar pa je glavni razlog, da kmetje ne pokrivajo stroškov pridelave in predelave.
POŠTENO POSLOVANJE V VERIGI PRESKRBE S HRANO
POŠTENO POSLOVANJE V VERIGI PRESKRBE S HRANO V Slovenski kmečki zvezi pri SLS (SKZ pri SLS) podpiramo izjavo za javnost, ki jo je posredoval varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič. Akcijska ponudba govejega mesa po izredno nizki ceni, po kateri tako kvalitetnega mesa z blagovno znamko IK Slovenija, ni mogoče pridelati/vzrediti, ima negativen vpliv na oblikovanje odkupnih cen v prihodnje, predvsem pa razvrednoti delo rejcev (pridelovalcev) ter tudi razvrednoti pomen kvalitetne, lokalno pridelane hrane kot strateške dobrine in vnaša dodatno nezadovoljstvo v odnose med deležniki preskrbe s hrano. Tako v interesu rejcev kot potrošnikov je, da je poznana sledljivost mesa in imajo tudi informacijo da so vsi deležniki v tej verigi poslovali pošteno ter da je tudi pridelovalec (v konkretnem primeru rejec) prejel pošteno plačilo za svoje blago. Izjavo si lahko v celoti preberete na povezavi: https://bit.ly/3fMDJmO
O omejitvi uporabe natrijevega nitrita (E250) v mesnopredelovalni industriji v korist splošnega zdravja prebivalcev
Odgovor Vlade RS na pobudo državnega svetnika DS RS in člana Slovenske kmečke zveze pri SLS Branka Tomažiča o omejitvi uporabe natrijevega nitrita (E250) v mesnopredelovalni industriji v korist splošnega zdravstvenega stanja prebivalcev si v celoti lahko preberete na povezavi:https://bit.ly/3nnMYxU
POSVET O PREHRANSKI VARNOSTI KOT STRATEŠKI DOBRINI
 REPUBLIKA SLOVENlJA DRŽAVNI SVET  Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vabi na    POSVET O PREHRANSKI VARNOSTI KOT STRATEŠKI DOBRINI Ljubljana, 17. december 2021, ob 10. uri, dvorana Državnega sveta Republike Slovenije, Šubičeva 4. !!! Zaradi razmer v zvezi z epidemijo covid-19 je vstop v stavbo parlamenta omejen in mogoč izključno za vabljene ob upoštevanju pogojev PCT. Dogodek se bo snemal in ga boste lahko spremljali v živo na https://drzavnisvet.si/ in prek povezave na spletni strani S-TV Skledar (YouTube in Twitter)!!! Globalne razmere kažejo, da postaja hrana ključna geostrateška surovina in bo skupaj z vodo usmerjala prihodnost sveta. V pričakovanih negotovih razmerah nestabilne oskrbe s hrano na globalni ravni postaja vprašanje lokalne, regionalne in državne samooskrbe s hrano zelo pomembno. Znano je, da slovenska pridelava ne pokriva naših potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Zastavlja se vprašanje, kako povečati prehransko varnost in tudi, ali jo je potrebno zapisati v našo Ustavo, kot smo to storili 2016 v primeru pravice do zdrave pitne vode. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že aprila 2020 obravnavala predlog pobude za dopolnitev Ustave s pravico do prehranske varnosti in predlagala njeno širšo obravnavo. Posvet je namenjen pridobitvi dodatnih mnenj in pripomb, ki bi se jih upoštevalo pri oblikovanju končnega predloga te pobude.   Vljudno vabljeni!   Cvetko Zupančič predsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  PROGRAM POSVETA O PREHRANSKI VARNOSTI KOT STRATEŠKI DOBRINI 9.30 – 10.00 SPREJEM UDELEŽENCEV 10.00 – 10.05 OTVORITEV POSVETA Branko Tomažič, podpredsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 10.05 – 10.20 UVODNI NAGOVORI Cvetko Zupančič, predsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 10.20 – 12.00 PREDSTAVITVE Branko Tomažič, državni svetnik Predlog pobude za dopolnitev Ustave Republike Slovenije s pravico do prehranske varnosti Prof. dr. Peter Raspor, dr. h. c. mult., uni. dipl. eng. HRANA: Narava vedno zmaga Ana Le Marechal Kolar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Pomen vzpostavitve in delovanja prehranskih verig za zagotavljanje prehranske varnosti Igor Hrovatič, Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Vpliv epidemije COVID-19 na odnose v verigi preskrbe s hrano Branko Ravnik, Evropski ekonomsko-socialni odbor Izboljšanje trajnosti evropske verige preskrbe s hrano Srečko Ocvirk, državni svetnik, župan občine Sevnica Samooskrba v lokalni skupnosti Polona Rifelj, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Pomen prehranske varnosti za delovanje družbe in vloga blagovnih rezerv Anja Bolha, Zveza potrošnikov Slovenije Potrošnik ne sme ostati sam Sanja Lončar, Zavod za celostno samooskrbo Kako preprečiti lakoto 12.00 – 12.30 RAZPRAVA

Komentarji

Zdaj se predvaja
drustvoskz
nek title predvajanja

Sorodne vsebine

Zadnji komentarji

Twitter

Facebook

Prijatelji