Ljubljana, 12. april 2024 – V dvorani Državnega sveta se je v organizaciji Državnega sveta Republike Slovenije, Združenja občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije odvil posvet Finančna avtonomija slovenske lokalne samouprave. Za učinkovito izvajanje nalog lokalnega pomena in s tem zadovoljevanje potreb lokalnega prebivalstva je osnova finančna sposobnost občin. Organizatorji so opozorili, da uveljavljen zakonodajni koncept sistema financiranja občin ni skladen z Evropsko listino lokalne samouprave ter da je delež porabe javnih sredstev na lokalni ravni bistveno nižji od povprečja držav OECD in držav članic EU.
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je poudaril, da je Državni svet velik zagovornik in podpornik občin, ki so v Sloveniji gonilo napredka. »Za delovanje občin in za doseganje decentralizacije so nujni ustrezni in zadostni finančni viri. Sistem financiranja mora biti takšen, da vse občine – ne glede na velikost, število prebivalcev, ekonomsko moč in lego – lahko normalno funkcionirajo oziroma opravljajo predpisane naloge,« je dejal in spomnil na posvete na temo financiranja občin, ki so se v organizaciji Državnega sveta odvili v preteklem mandatu. Na teh posvetih so bila podana mnoga opozorila, sprejeti so bili tehtni zaključki, bistvenega napredka pri reševanju problematike pa ni bilo. »Lokalne skupnosti so in morajo biti enakopraven partner državi,« je poudaril in dodal, da si bo Državni svet še naprej prizadeval za ustanovitev druge ravni lokalne samouprave, ki nam jo narekuje Ustava RS.
Predsednik Skupnosti občin Slovenije dr. Vladimir Prebilič je poudaril, da je samostojno urejanje in reševanje zadev javnega pomena bistveni element lokalne samouprave, to pa zahteva ustrezno finančno podporo. »Ključni izzivi za finančno avtonomijo občin v Sloveniji zahtevajo sistemsko spremembo, vključno z uvedbo zadostnih virov financiranja,« je bil jasen. SOS predlaga, da se v osnovno formulo za izračun primerne porabe občine ne posega, želeli pa bi si, da se zagotovijo dodatna sredstva izven 54 % dohodnine za občine, ki so podfinancirane.
Predsednik Združenja mestnih občin Slovenije, državni svetnik Peter Dermol je opozoril, da je med občinami veliko razlik, zaradi česar so tudi njihove potrebe različne, kar bi morali upoštevati pri sistemu financiranja. Po mnenju ZMOS sistem financiranja do mestnih občin ni pravičen, saj je podfinanciranost večjih občin iz leta v leto višja. ZMOS predlaga vrnitev dodatnega koeficienta za mestne občine, ki je v preteklosti že veljal, oziroma diferenciacijo občin v tri kategorije .
Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj je izpostavil, da župane trenutni sistem sili v pogosto zoprna pogajanja. Po mnenju ZOS bi bila potrebna temeljita analiza stanja občinskih financ, šele takrat bi se jasno videlo, kdo je podfinanciran in kdo je financiran v zadostni meri. Kot izjemno pomemben vir financiranja občin je navedel kohezijske vire, pri čemer bi si občine želele, da bi jim pri koriščenju sredstev na pomoč priskočila posredniška telesa. ZOS predlaga, da se pri izračunu povprečnine ponovno uvede upoštevanje inflacije in da se ne le naredi izračun, ampak da se določi okvir, znotraj katerega se je mogoče pogajati.
Minister za javno upravo mag. Franc Props je predstavil temeljna načela in značilnosti sistema financiranja slovenskih občin, ki zagotavlja trajne in stabilne temelje za izvrševanje nalog vsem vrstam občin. Ker so občine po velikosti, številu prebivalcev in geografskih značilnostih zelo različne, je rešitve, s katerimi bi bili vsi zadovoljni, težko najti. Zakon, ki ureja financiranje občin, zagotavlja mehanizme financiranja, ki ustrezajo večini slovenskih občin. Minister je predstavil tudi vsebino novele zakona o financiranju občin, ki je nastala v dialogu z reprezentativnimi združenji občin in predvideva nekaj dodatnih virov financiranja. Zakon je trenutno v javni obravnavi, vlada pa naj bi ga predvidoma obravnavala v mesecu maju.
Minister za finance Klemen Boštjančič se je strinjal, da občine potrebujejo zadostne vire za delovanje, ki morajo biti sorazmerni s predpisanimi nalogami, sistem financiranja je zato narejen tako, da šibkejšim občinam zagotavlja dodatna sredstva. Predstavil je različne vire financiranja občin pri čemer je izpostavil sredstva za uravnotežen razvoj, ki so v veljavi od leta 2021. Tudi sam si želi, da bi našli način, s katerim bi se izognili vsakoletnim pogajanjem za sredstva za delovanje občin.
Raziskovalka na Fakulteti za družbene vede in podžupanja Občine Dobrova-Polhov Gradec izr. prof. dr. Irena Bačlija Brajnik je predstavila pregled stopnje finančne avtonomije Slovenskih občin v primerjalnem smislu. Evropska komisija spremlja in vrednoti splošno lokalno avtonomijo z Indeksom lokalne avtonomije za vse države EU. Slovenija ima po vseh indeksih relativno avtonomno lokalno samoupravo glede na naloge in način, kako so občine ločene od drugih nivojev oblasti, pri financah pa šepa. Slovenija primerjalno sodi med države s srednjo do nizko finančno avtonomijo lokalne samouprave, skupaj z Madžarsko, Albanijo, Ukrajino in Veliko Britanijo, ki nima razvite lokalne samouprave.
Član glavnega odbora Skupnosti občin Slovenije in župan Mestne občine Novo mesto mag. Gregor Macedoni je izpostavil, da so slovenske občine financirane brez neposredne povezave z avtonomno ustvarjenimi prihodki, ob tem pa so vsakoletno podvržene pogajanjem za prejeto povprečnino, ki dodatno zmanjšuje avtonomijo in dolgoročno razvojno naravnanost lokalne samouprave. »Težava torej ni samo v opredelitvi »povprečno« določenih prihodkov večinsko vezanih na število prebivalcev, ampak tudi v dilemi, ali si slovenske občine želimo bolj dinamičen sistem financiranja, ki bi posredno določil spodnjo mejo še »finančno avtonomne« lokalne skupnosti, glede na »ustvarjene« prihodke in zmožnost razvojnega delovanja,« je poudaril.
S predstavitvami so na posvetu sodelovali tudi predstavniki poslanskih skupin: vodja Poslanske skupine Svoboda mag. Borut Sajovic, vodja Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Jelka Godec in predstavnik poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati mag. Janez Žakelj.
Zaključke posveta, ki sta ga vodila predsednik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad ter podpredsednik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in župan Občine Žirovnica Leopold Pogačar, bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala pristojna Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj nato pa še plenum Državnega sveta.
Foto in video: Benjamin Beci/DS.
Apr 15, 2024