Ljubljana, 12. junij 2024 – Državni svetniki so na 18. seji, ki je tokrat potekala v Minoritski cerkvi, v Lutkovnem gledališču Maribor, med drugim obravnavali Predlog Zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 110.b člena Zakona o prevozih v cestnem prometu, Predlog zakona o Kobilarni Lipica in dva predloga zakonov o srednješolskem izobraževanju. Obravnavali in podprli so tudi številna vprašanja in pobude državnih svetnic in svetnikov.
Državni svetniki so obravnavali in podprli Dopolnjen predlog zakona o Kobilarni Lipica (ZKL-2) - druga obravnava, ki ga je v prvotno vloženi različici prehodno obravnavala in podprla tudi pristojna Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Cilji dopolnjenega predloga zakona so izboljšanje upravljanja z načeli korporativnega upravljanja, omogočanje vlaganja Republike Slovenije v premoženje, vzpostavitev razvojnega ravnotežja med skrbjo in trženjem kulturnih in naravnih vrednot, okrepitev vključenost in transparentnost upravljanja in strokovnega dela ter zavarovanje Kobilarne Lipica kot trajnega in izključnega premoženja Republike Slovenije. V razpravi so državni svetniki poudarili, da jih veseli, da se družba ponovno združuje v en subjekt, saj je v času, ko družba ni bila enovita, razvoj nazadoval, ter izrazili skrb, da predloga zakona ne spremlja poslovni načrt, ki je ključen za učinkovito upravljanje prihodkov in stroškov. Opozorili so, da zakon sam po sebi ne bo rešil ničesar, v kolikor se ne bo poskrbelo za strokovno vodenje in nadzor, zato mora biti prvo merilo za zasedanje vodilnih mest strokovnost in ne politična ustreznost, velik poudarek pa je po njihovem mnenju treba dati tudi kontinuiteti vodenja.
Državni svetniki so obravnavali in podprli tudi Dopolnjen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gimnazijah (ZGim-E) - skrajšani postopek, in Dopolnjen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1C), ki jima je v prvotno vloženi različici podporo izrekla tudi pristojna Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino . Cilj dopolnjenih predlogov zakonov je uskladitev z drugimi zakoni, ki z uveljavitvijo vplivajo nanju, in uskladitev skrbi za kakovost po vseh zavodih, ki izvajajo srednješolsko izobraževanje. Z obema dopolnjenima predlogoma zakonov se uresničuje določila Strategije Vlade RS na področju vključevanja tujcev, ki jezikovno integracijo in integracijo na področju izobraževanja izpostavlja kot eno od prednostnih nalog. Predlagana sprememba določa, da se tudi za dijake, katerih materni jezik ni slovenski jezik in so se v RS prvič vključili v 9. razred osnovne šole, izvede obvezni intenzivni tečaj slovenščine, če ob prvi vključitvi v srednješolsko izobraževanje ne opravijo uspešno preizkusa znanja slovenščine po Skupnem evropskem jezikovnem okviru na ravni A2. Nadalje predloga zakonov uveljavljata pravno podlago za upoštevanje rezultatov nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) iz matematike in slovenščine (oz. italijanščine ali madžarščine kot maternega jezika na narodno mešanih območjih) v 9. razredu osnovne šole.
Na pobudo interesne skupine delodajalcev je Državni svet obravnaval in podprl Zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 110.b člena Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki je s sprejemom novele zakona začel veljati 3. aprila 2024, in za absolutno prednostno obravnavo zahteve. Izpodbijana določba predpisuje, da mora pošiljatelj oziroma prejemnik plačati znesek 100 evrov za vsako začeto nadaljnjo uro čakanja, če vozilo čaka na nakladanje ali razkladanje blaga več kot eno uro po času, ki je bil določen za naklad ali razklad blaga, razen če pogodba o prevozu določa drugačne pogoje. Državni svet določbo izpodbija zaradi neskladnosti z 2. členom Ustave Republike Slovenije oziroma kršitve načela zakonitosti in zahteve po jasnosti in določnosti predpisov, neskladnosti s 14. členom Ustave zaradi kršitve načela enakosti, neskladnosti s 74. členom Ustave in členom 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zaradi nedopustnega posega v svobodno gospodarsko pobudo in neskladnosti s 153. členom Ustave v zvezi z načelom zakonitosti in načelom pravne države iz 2. člena Ustave. Državni svetniki menijo, da je določba drugega odstavka 110.b člena ZPCP-2 v praksi neizvedljiva, nejasna in povzroča zmedo, ter vzpostavlja nesorazmerne organizacijske ter stroškovne obremenitve slovenskih gospodarskih subjektov, iz česar sledi, da so slovenski gospodarski subjekti postavljeni v izrazito neenak položaj z ostalimi gospodarskimi subjekti na evropskem trgu. V kratkem času od uvedbe novele zakona se je v praksi izkazalo, da izpodbijana določba vpliva ne le na gospodarske subjekte, temveč tudi na pošiljatelje in prejemnike blaga. Ker bodo po mnenju Državnega sveta zaradi izpodbijane določbe nastajale težko popravljive in škodljive posledice za pošiljatelje in prejemnike, hkrati pa položaj prevoznikov ne bo izboljšan, Državni svet poziva Ustavno sodišče RS k absolutno prednostni obravnavi zahteve.
Pod točko dnevnega reda Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov je Državni svet na plenumu obravnaval:
• vprašanje državnega svetnika Draga Žure v zvezi z zagotovitvijo ustavno skladnega financiranja občin, in sicer: »Kdaj bo Vlada Republike Slovenije pristopila k spremembi Zakona o financiranju občin in ga uskladila s 140. členom Ustave Republike Slovenije, ki določa, da lahko država z zakonom prenese na občine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva?«. Državni svetniki so vprašanje, naslovljeno na Vlado RS, podprli;
• pobudo državnega svetnika Ivana Megliča glede olajšave za investiranje v vozila za prevoz oseb, in sicer: »Z namenom zagotavljanja stroškovne optimizacije izvajanja prevozov oseb v lokalnih skupnostih naj se v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) in Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) med olajšave za investiranje v primeru nakupa vozil vključi tudi nakup vozil, ki se po Zakonu o motornih vozilih (ZMV-1) razvrščajo med osebna vozila, služijo pa opravljanju dejavnosti za prevoz, ob tem da ustrezajo najmanj emisijskim zahtevam EURO VI«. Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Vlado RS, podprli;
• pobudi Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede predloga Uredbe EU o obnovi narave, in sicer: »1. Vlada Republike Slovenije in v njenem okviru Ministrstvo za naravne vire in prostor naj po vzoru nekaterih drugih držav članic EU umakne podporo predlogu Uredbi EU o obnovi narave. 2. Pri oblikovanju Stališča Republike Slovenije do predloga Uredbe EU o obnovi narave naj se upošteva predvsem mnenja deležnikov, na katere ima akt neposreden vpliv – kmete, ki so kot lastniki kmetijskih zemljišč varuhi slovenske krajine in biotske raznovrstnosti ter pridelovalci hrane kot strateške dobrine«. Državni svetniki so pobudi, naslovljeni na Vlado RS, podprli;
• vprašanji državne svetnice Monike Ažman glede poročila Komisije Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu o ugotovitvah sistemskega nadzora nad Univerzitetno psihiatrično kliniko Ljubljana, in sicer: »1. Kdaj bo javno objavljeno uradno poročilo Komisije Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu o ugotovitvah sistemskega nadzora nad Univerzitetno psihiatrično kliniko Ljubljana? 2. Ali drži, da je Komisija Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu na podlagi izvedbe sistemskega nadzora nad Univerzitetno psihiatrično kliniko Ljubljana ugotovila, da so zaposleni na navedeni kliniki izvajali tako verbalno kot tudi fizično nasilje nad pacienti in pozvala Ministrstvo za zdravje ter svet Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, da naj pristopita k zamenjavi celotnega vodstva klinike? Če da, ali bo Ministrstvo za zdravje z namenom zaščite in varnosti pacientov ter zaposlenih na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana sledilo navedenemu pozivu?«. Državni svetniki so vprašanji, naslovljeni na Ministrstvo za zdravje, podprli;
• vprašanje državnih svetnikov Marka Lotriča, Leopolda Pogačarja in Ivana Megliča ter državne svetnice Monike Ažman glede dokončne odločitve o izbiri lokacije nove Splošne bolnišnice Gorenjske, in sicer: »Kdaj bo Vlada Republike Slovenije sprejela dokončno odločitev o izbiri lokacije nove Splošne bolnišnice Gorenjske?«. Državni svetniki so vprašanje, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije, podprli;
• pobudo državnega svetnika Leopolda Pogačarja za spremembo Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, in sicer: »Ministrstvo za notranje zadeve naj prouči predlog za spremembo Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/08 in 19/15) tako, da bodo imele lokalne skupnosti možnost, da lahko na svojem območju s svojim predpisom prepovejo rabo pirotehničnih sredstev v celoti ali jo časovno in krajevno regulirajo glede na njihove turistične, kulturne in druge lokalne, posebnosti«. Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Ministrstvo za notranje zadeve, podprli;
• pobudo državnega svetnika Leopolda Pogačarja za spremembo višine globe in definicije kršitve v primeru kampiranja in prenočevanja na javnem kraju v Zakonu o varstvu javnega reda in miru, in sicer: »Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za naravne vire in prostor naj proučita predlog za spremembo 10. in 18. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06 in 139/20) list RS, št. 70/06 in 139/20) na način, da se zviša globa in ustrezneje definira kršitev v primeru kampiranja in prenočevanje na javnem kraju«. Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Ministrstvo za notranje zadeve ter Ministrstvo za naravne vire in prostor, podprli.
Državni svetniki so obravnavali še Predlog Sklepa k Zaključkom Posveta o dolgotrajni oskrbi - Med politiko in izvajalci ter uporabniki in svojci in Predlog Sklepa k Zaključkom posveta Ustanavljanje pokrajin.
Foto in video: Benjamin Beci/DS.
Jun 12, 2024