Ljubljana, 30. september 2024 - V organizaciji Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije se je v dvorani Državnega sveta odvil posvet, katerega namen je bil najti načine, kako uravnotežiti pogosto nasprotujoče si interese med javnim interesom in spoštovanjem zasebne lastnine ter med varovanjem okolja in pravico do kmetovanja.
Predsednik Državnega sveta MarkoLotrič je uvodoma poudaril, da se Državni svet RS zaveda, da je prehranska samooskrba temelj nacionalne varnosti in stabilnosti ter da za zagotavljanje prehranske samooskrbe potrebujemo smelo in premišljeno kmetijsko politiko, ki strmi k čim višji stopnji obdelanosti kmetijskih površin. Kritično je ocenil cilje zelenega prehoda, ki so po njegovem mnenju v mnogih pogledih preoptimistični, nerealni in nesorazmerni. »Kmetijska zemljišča in gozdovi so neprecenljivi naravni viri, katerih gospodarska funkcija je ključna za preživetje in blaginjo naše države. Njihova primarna vloga je pridelava hrane, lesne surovine in drugih virov, ki so bistveni za prehransko varnost in ekonomsko stabilnost,« je poudaril in dodal, da je nujno, da zakonodajalec pri sprejemanju predpisov, ki omejujejo lastninsko pravico na teh zemljiščih, zagotovi, da so te omejitve sorazmerne, utemeljene in v skladu z načelom trajnostnega razvoja ter da so odškodnine pravične. »Vsak poseg mora biti premišljen, uravnotežen in v korist celotne skupnosti, pri čemer se mora ohranjati temeljna pravica do lastnine, kot jo zagotavlja naša ustava,« je bil jasen.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Romanžveglic je uvodoma dejal, da so kmetje zelo občutljivi na svojo lastnino, saj je le-ta osnovno sredstvo za njihovo preživetje. »Novi trend družbene ureditve brez lastnine, ki se širi preko okoljskih organizacij, obravnava naravo kot javno dobro. Namesto lastnika bi naj za naravo skrbel javni uradnik, ki nima celostnega znanja in izkušenj, ki se na kmetijah prenašajo iz roda v rod. Takšno ureditev že imamo za gozdove in se iz leta v leto zaostruje. Sprejemajo se Evropske strategije in uredbe ter nacionalni zakoni za ohranjanje in ponovno vzpostavitev narave. Vprašati se moramo, ali to v Sloveniji sploh potrebujemo? Ali smo kmetje res tisti grdi uničevalci narave, ki svojim naslednikom zapustimo težko onesnaženo zemljo brez metuljev in ptic? Ali pa je ravno kmet tisti, ki bolj kot uradnik skrbi za svojo lastnino in naravo.«
Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano BrankoTomažič, ki je posvet tudi vodil, je spomnil, da je več kot 60 odstotkov površine Slovenije zaščiteno, kar pomeni, da so lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč v mnogih primerih podvrženi omejitvam, ki so se z okrepitvijo zelenega prehoda še dodatno zaostrile. »Lastniki gozdov in kmetij so danes vse pogosteje soočeni z omejevanjem svoje dejavnosti, na nekaterih območjih pa jim je celo popolnoma onemogočeno razpolaganje z njihovo lastnino,« je dejal in dodal, da takšna situacija sproža pomembno vprašanje, ali je trenutni sistem omejevanja lastninskih pravic skladen z Ustavo RS. Ti posegi ne zmanjšujejo le obsega kmetijske dejavnosti, temveč vplivajo tudi na zmanjšanje pridelave hrane, kar je v neposrednem nasprotju z nacionalno deklariranim ciljem povečanja samooskrbe. Kritičen je bil tudi do vedno večje birokracije. Posledica omejitev in obremenitev se kaže v vse pogostejšem opuščanju kmetovanja, mladi pa se težko odločajo za prevzem kmetij, je opozoril.
Dr. MilanSinko z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil proces in igralce gozdne politike v radikalni spremembi vrednotenja funkcij gozdov za obdobje 2021–2030. Izpostavil je, da Zakon o gozdovih in podzakonski akti ne opredeljujejo, kaj je funkcija gozdov, kljub temu, da se na funkcije sklicujejo. Lastninska pravica na gozdovih se izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, socialna in proizvodna funkcija, določa Zakon o gozdovih, kar pomeni, da mora lastnik gozda gospodariti z gozdovi v skladu s predpisi, z načrti za gospodarjenje in upravnimi akti; dopustiti v svojem gozdu prost dostop in čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov. Izpostavil je, da se politične stranke ob spremembah na področju gozdne politike niso odzivale, kljub temu, da bo izguba zaradi večjega poudarka na zaščiti ogromna.
Doc. drMatjažGlavan z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je osvetlil postopek priprave nove uredbe o nadomestilih za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima. Zaradi nevarnosti mikrobiološkega onesnaženja vode s patogenimi organizmi je na kmetijskih zemljiščih na najožjem vodovarstvenem območju prepovedano gnojenje z gnojnico in gnojevko. Prav tako je omejena uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Zaradi omenjenih ukrepov je pridelek na teh območjih sorazmerno manjši, zaradi česar imajo lastniki teh kmetijskih zemljišč izpad dohodka, kar se deloma uravnava z nadomestili za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima. Nadomestila se izplačajo kot državna pomoč v skladu z evropskimi smernicami o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju. Postopek izračuna nove višine nadomestila je lep in vzorčen primer kako lahko sodelovanje zakonodajalca, znanosti in ključnih sektorjev (kmetijstvo, podjetja za oskrbo s pitno vodo) prinese rešitve v zadovoljstvo vseh.
Upravnik gozdov Nadškofije Ljubljana FrancPogačnik in kmet, lastnik kmetijskih in gozdnih zemljišč Goran Živec sta predstavila dva konkretna primera omejevanja lastnine in problem vrednotenja nadomestil (rezervat Poljšak in varovalni gozd v Dovju). »Lastniki in gozdarji smo bili in smo najboljši naravovarstveniki,« je poudaril Pogačnik in dodal, da je Slovenija eden zoološko in habitatno najbolj ohranjenih predelov Evrope. Poudaril je, da lastniki niso proti omejevanju na področjih, kjer je to upravičeno in dokazano, so pa proti omejitvam brez odškodnin in proti zavarovanjem kar tako, iz previdnosti, na podlagi domnev in brez temeljitih analiz. »Nepripravljenost državnih inštitucij na malenkostne spremembe zakonodaje je pripeljala do dodatne erozije zaupanja v njih,« je opozoril. Lastniki se počutijo manjvredne v primerjavi z zavarovanimi vrstami, ki jih za vsako ceno poskušamo obdržat na neprimernih lokacijah. Edini način, da se v prihodnje stanje izboljša, je, da so ukrepi pripravljeni v sodelovanju z lastniki. Goran Živec je predstavil konkretno oceno škode posledic odločitev državnih inštitucij na Poljšaku in pot do pridobitve odškodnine. Ocena škode na nivoju države, če upoštevamo le 1/3 površin z varovalnimi ukrepi, znaša 429 milijonov evrov letno, pri čemer gre le za neposredno škodo, posredna škoda pa je še veliko večja. V zakonodajnem postopku bi morala ta ocena biti narejena, pa je ni, je poudaril Živec in dodal, da ukrepov, ki delajo družbi več škode kot koristi, ne bi smelo biti.
Prof. dr. HojkaKraigher z Gozdarskega inštituta Slovenije je predstavila vpliv podnebnih sprememb na gozdove in kmetijstvo. Vplivi podnebnih sprememb bodo v kmetijstvu in gozdarstvu povzročili spremembe v sezonski dinamiki (zgodnejše brstenje in cvetenje ter podaljšanje vegetacijske dobe). Pričakovani so pogostejši ekstremni vremenski pojavi (suše, poplave, zemeljski plazovi, nevihte, toča) ter bolj vroča in topla poletja. Predvidene spremembe lesne zaloge gozdnega drevja kažejo, da bo vedno manj bukve in smreke, medtem ko bo več prirasta submediteranskih hrastov. Za prihodnost gozdov je treba zmanjšati segrevanje zemlje, del odgovora so mešani gozdovi s krajšo proizvodno dobo, delati je treba na genetski pestrosti in razmišljati o drevesnih vrstah, ki bodo preživele podnebne spremembe in nove bolezni ter škodljivce. Trajnostno, sonaravno, multifunkcionalno gospodarjenje z gozdovi pa ne pomeni »prepuščanja gozdov naravnim procesom«, temveč pomeni aktivno usmerjanje naravnih procesov za vzdrževanje odpornih gozdov in vseh njihovih funkcij.
Direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije JanezPirc je predstavil posledice ukrepov varstva narave na kmetijskih in gozdnih zemljiščih in opozoril, da omejevanje kmetijske dejavnosti brez ustreznih nadomestil ogroža preživetje kmetij in dolgoročno zmanjšuje samooskrbo in socialno kohezijo podeželja. Prostovoljni okoljevarstveni ukrepi, ki postajajo obvezni, povzročajo neposredne omejitve na kmetijskih zemljiščih, kar vpliva na kmetijsko pridelavo, ekonomsko stanje kmetije in posledično razvoj podeželja. Nekateri ukrepi varstva narave za izboljšanje biodiverzitete so celo poslabšali stanje (npr. monokultura invazivnih tujerodnih vrst na pozno košenih travnikih). Opozoril je, da površina obdelovalne kmetijske zemlje upada, saj je pridobivanje novih zemljišč praktično nemogoče, hkrati pa se pozidava najboljša obstoječa kmetijska zemljišča. »Potreben je dialog pri pripravi zakonodaje, predlogov, načrtov. Nam je znan primer Nature, kjer je kmet izvedel za režim svojega travnika, šele ko je odprl register svoje kmetije. To je nesprejemljivo.«
Zasl. prof. dr. #CirilRibičič , Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani in Inštitut za ustavno pravo je predstavil ustavne pravice lastnikov pri poseganju v lastnini. Predstavil je mnenje Ustavnega sodišča o denacionalizaciji ter Pravno mnenje o ustavnopravnem položaju lastnikov gozdov, ki ga je pri Inštitutu za ustavno pravo naročila KGZS. Pravno mnenje je ugotovilo, da je sicer v imenu javnega interesa mogoče braniti ustavnost posameznih zakonskih omejitev, da pa je težje odgovoriti na vprašanje, ali je skladna celotna zakonska ureditev položaja lastnikov gozdov. Lastniki upravičeno pričakujejo, da uveljavljanje javnega interesa ne prizadene njihovega položaja, pravic in interesov je izpostavil in opozoril, da bi morali biti lastniki, katerih pravice se omejujejo, aktivno vključeni v postopek že pred sprejetjem pravnih aktov, ki jim omejujejo razpolaganje z lastnino ter da so v postopkih šibkejša stran. Svetoval je, da je mogoče doseči obravnavo pred Ustavnim sodiščem na način, da sta predlagatelj Državni svet ali Varuh človekovih pravic ter da se vsebina zahteve za oceno ustavnosti naj ne omeji na posamezen zakon temveč na skupek spornih omejitev. Opozoril je tudi, da bi tako odločanje pri sedanji obremenjenosti Ustavnega sodišča trajalo več let.
Zaključke posveta bo na eni prihodnjih sej obravnavala Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nato pa bodo predstavljeni tudi plenumu Državnega sveta. Z zaključki bodo seznanjeni vsi pristojni in zainteresirani državni organi, pristojni odbori Državnega zbora in različne organizacije.
Foto in video: Benjamin Beci/DS.
Sep 30, 2024