Pri NPM je vsaka druga beseda vladavina prava in pravil. Pa vendar je nekaj, kar je nad to svetinjo – denar. Ko ni bila izbrana za generalno direktorico RTV, se je pritožila, ker naj bi bila med postopkom izbire kršena pravila. Pravilno, nerodno je le to, da zaradi kršitve pravil ni zahtevala ponovitve postopka, ampak se je zdilala za denar! Menda za 70 jurjev, seveda našega denarja. Zares veliki moralni kredit za kandidiranje za predsednico, ki naj bi bila nekakšna moralna avtoriteta. Pri nas je veliko stvari obrnjenih na glavo – namesto, da postaneš predsednik, ker si moralna avtoriteta (stalna osebnostna lastnost, angl. intrinsic property), te začnejo naslavljati z avtoriteto, ker si postal predsednik (začasno delo). Štejejo samo dejanja, tako da moralna avtoriteta nekdo je (Pedro Opeka) ali ni (NPM).
Nov volilni fiasko predsednice republike, tokrat ob njenem predlogu za varuhinjo človekovih pravic (zdaj je predlagala Dijano Možina Zupanc, tragikomično nasedlo doktorico prava in sedanjo namestnico varuha, ki je na glasovanju v državnem zboru dobila vsega 53 glasov, kar je dejansko še zelo daleč od dvotretjinske večine), lepo in brutalno hkrati razkriva ves blišč in bedo Nataše Pirc Musar. Njeno aroganco in nikakršen politični domet, poleg tega je očitno še lagala, no, blefirala, če smo pri besedah bolj diplomatsko prijazni.
Vsi vemo, da pri tem razmerju sil znotraj parlamenta za izvolitev varuhinje potrebuje vsaj nekaj glasov opozicijske SDS ali skoraj vseh poslancev NSi, pri čemer je prav tako jasno, da slednji ne bodo podprli njenih kadrovskih predlogov, ki prihajajo iz logov političnih aktivistov skrajne levice ali NVO-jevcev, ki so druga plat življenja NPM (prva so namreč tajkunstvo, požrešnost po denarju in bolestne ambicije). Tudi/celo NSi je tokrat glede tega očitno še kar na
Pri NPM je vsaka druga beseda vladavina prava in pravil. Pa vendar je nekaj, kar je nad to svetinjo – denar. Ko ni bila izbrana za generalno direktorico RTV, se je pritožila, ker naj bi bila med postopkom izbire kršena pravila. Pravilno, nerodno je le to, da zaradi kršitve pravil ni zahtevala ponovitve postopka, ampak se je zdilala za denar! Menda za 70 jurjev, seveda našega denarja. Zares veliki moralni kredit za kandidiranje za predsednico, ki naj bi bila nekakšna moralna avtoriteta. Pri nas je veliko stvari obrnjenih na glavo – namesto, da postaneš predsednik, ker si moralna avtoriteta (stalna osebnostna lastnost, angl. intrinsic property), te začnejo naslavljati z avtoriteto, ker si postal predsednik (začasno delo). Štejejo samo dejanja, tako da moralna avtoriteta nekdo je (Pedro Opeka) ali pa ni (NPM).
Nov volilni fiasko predsednice republike, tokrat ob njenem predlogu za varuhinjo človekovih pravic (zdaj je predlagala Dijano Možina Zupanc, tragikomično nasedlo doktorico prava in sedanjo namestnico varuha, ki je na glasovanju v državnem zboru dobila vsega 53 glasov, kar je dejansko še zelo daleč od dvotretjinske večine), lepo in brutalno hkrati razkriva ves blišč in bedo Nataše Pirc Musar. Njeno aroganco in nikakršen politični domet, poleg tega je očitno še lagala, no, blefirala, če smo pri besedah bolj diplomatsko prijazni.
Vsi vemo, da pri tem razmerju sil znotraj parlamenta za izvolitev varuhinje potrebuje vsaj nekaj glasov opozicijske SDS ali skoraj vseh poslancev NSi, pri čemer je prav tako jasno, da slednji ne bodo podprli njenih kadrovskih predlogov, ki prihajajo iz logov političnih aktivistov skrajne levice ali NVO-jevcev, ki so druga plat življenja NPM (prva so namreč tajkunstvo, požrešnost po denarju in bolestne ambicije). Tudi/celo NSi je tokrat glede tega očitno še kar na
Pri NPM je vsaka druga beseda vladavina prava in pravil. Pa vendar je nekaj, kar je nad to svetinjo – denar. Ko ni bila izbrana za generalno direktorico RTV, se je pritožila, ker naj bi bila med postopkom izbire kršena pravila. Pravilno, nerodno je le to, da zaradi kršitve pravil ni zahtevala ponovitve postopka, ampak se je zdilala za denar! Menda za 70 jurjev, seveda našega denarja. Zares veliki moralni kredit za kandidiranje za predsednico, ki naj bi bila nekakšna moralna avtoriteta. Pri nas je veliko stvari obrnjreno na glavo – namesto, da postaneš predsednik, ker si moralna avtoriteta, te začnejo naslavljati z avtoriteto, ker si postal predsednik. Štejejo samo dejanja, tako da moralna avtoriteta nekdo je (Pedro Opeka) ali pa ni (NPM).
Nov volilni fiasko predsednice republike, tokrat ob njenem predlogu za varuhinjo človekovih pravic (zdaj je predlagala Dijano Možina Zupanc, tragikomično nasedlo doktorico prava in sedanjo namestnico varuha, ki je na glasovanju v državnem zboru dobila vsega 53 glasov, kar je dejansko še zelo daleč od dvotretjinske večine), lepo in brutalno hkrati razkriva ves blišč in bedo Nataše Pirc Musar. Njeno aroganco in nikakršen politični domet, poleg tega je očitno še lagala, no, blefirala, če smo pri besedah bolj diplomatsko prijazni.
Vsi vemo, da pri tem razmerju sil znotraj parlamenta za izvolitev varuhinje potrebuje vsaj nekaj glasov opozicijske SDS ali skoraj vseh poslancev NSi, pri čemer je prav tako jasno, da slednji ne bodo podprli njenih kadrovskih predlogov, ki prihajajo iz logov političnih aktivistov skrajne levice ali NVO-jevcev, ki so druga plat življenja NPM (prva so namreč tajkunstvo, požrešnost po denarju in bolestne ambicije). Tudi/celo NSi je tokrat glede tega očitno še kar na
Danes je celo v Delu in to na prvi strani veliki naslov: 'Tehnološka podjetja se iz Slovenije selijo v Zagreb, izgubljamo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo'. Naravni pojav ali povezano z vlado, ki nas je menda osvobodila in vrnila v normalnost. Najbrž nam cela Evropa zavida, da se znamo znebiti takih podjetij.
"Prvič v zgodovini."
Piše: Aljuš Pertinač*
Če ste Robert Golob, potem je za vas praktično vse prvič v zgodovini. In ker je tako za vas, se vam nujno zdi, da takisto velja za celo državo, če že ne za ves svet. Drži, politolog Sebastjan Jeretič ima prav, ko ugotavlja, da Golob ni prvi oblastnik, ki boleha za megalomanskostjo in psihotičnostjo, je pa vseeno, to morate priznati, fascinantno, kako vase zaverovanega in hkrati nerazgledanega, da ne rečemo butastega predsednika vlade imamo.
Ja, Slovenci imamo res srečo. Kako neverjetno srečo imamo, sta nas v zadnjih dneh spominjala in s tem seveda dodatno razveseljevala tako Despot Golob, kot njegova Despojna Tina. A pojdimo lepo po vrsti, kot so hiše v Trsti, kjer vse več Slovencev kupuje nepremičnine, ker je kvadratni meter novogradnje bistveno cenejši, ne samo od v tem pogledu pregrešno drage, nam ljube prestolnice, ampak celo od sosednjega Kopra. Da je Trst cenejši od Ljubljane človek še nekako razume. Ljubljana je namreč, kot nas rad večkra
Podjetnik Potreba po zaposlitvi na določeno delovno mesto, razpis, prijava kandidatov in na koncu izbira najboljšega kandidata. Normalno zaporedje. Državno podjetje Prostega delovnega mesta ni, a tu je kandidat, izbran vnaprej, izmislek delovnega mesta, napol na skrivaj razpis. Zaporedje ad absurdum. So what, saj gre za javni - naš - denar.
Marko Pogorevc, nekdanji generalni direktor policije, nekoč nesojeni skupni kandidat desnice za predsednika republike, eden najbolj znanih lobistov in najvplivnejši stric iz ozadja NSi, je bil včeraj zjutraj, malo po osmi uri, potem kot je z omrežja X, kjer je avtor teh vrstic ekskluzivno objavil, da Damir Črnčec, aktualni državni sekretar na ministrstvu za obrambo, očitno dobiva novo službo nikjer drugje kot na sedežu Slovenskega državnega holdinga, šokiran podobno kot leta 1999, ob izbruhu znamenite politične afere Vič-Holmec. SDH namreč velja za skoraj Pogorevčev fevd, saj je velik osebni prijatelj predsednika uprave Žige Debeljaka, član uprave Janez Tomšič je del sfere NSi, zdaj pa tja, o, fak, prihaja Črnčec; Pogorevc in Črnčec se namreč legendarno ne prenašata. Črnčec naj bi Pogorevčeve lobistične sposobnosti sicer potihoma občudoval, še več, Pogorevc naj bi mu bil tako rekoč idol.
Toda zgodba o prihodu Damirja Črnčeca alias vohunčka Murija (kot mu radi pravijo na sceni) na SDH ž
Enako kot včeraj na portalu Plus: Za Češko in Poljsko, ki sta nas menda že prehiteli, si ne moremo predstavljati, da bi imeli podobne seanse z liderji iz obdobja komunizma. In da bi potem to na portalih in javni RTV promovirali kot pomembne dogodke. Za stanje, v katerem smo se znašli, so najbolj odgovorni mediji z največjim vplivom. Ti kreirajo javno podobo politikov, ki odločajo o naši usodi. Če bi nekoga, ki dela samo škodo, tako tudi prikazali, in to dan za dnem, bi to gotovo vplivalo tudi na rezultate volitev. Bivšega predsednika ZKS pa ‘neodvisni’ novinarji sprašujejo samo za mnenje o drugih, včasih celo o svojih, nikoli pa o njem in njegovih dejanjih. Zanje je to preprosto nepredstavljivo. Svetnika se o lastnih grehih ne sprašuje, saj jih kot tak nima, pa čeprav je bil glavni v nedemokratičnem sistemu. Že res, da je bil takrat glavni, a če bi bil na njegovem mestu nekdo drug, bi bilo še veliko slabše. Ker ne podpira čezstrankarskega sodelovanja, naj bi to pomenilo, da je za
Okrogla miza Socialnih demokratov (beri: pogovor) z nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom (8. januarja), ki ga je vodil Marko Koprivc, predsednik ljubljanskega odbora SD, nekdanji poslanec, danes državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, sicer pa znan kot pripadnik najbolj trde strankarske linije, je imela jasno določen naslov in posledično tudi cilj: Komu bi zares koristila velika koalicija? Cilj pa prepoved le-te in prizemljitev "desne frakcije" SD, ki jo po mnenju levih strankarskih trdorokcev vodi "desničarski predsednik stranke" in gospodarski minister Matjaž Han.
Prišli so skoraj vsi, od Igorja Lukšiča do Draga Isajlovića. Vsi člani vlade, ministrici Tanja Fajon in Andreja Katič ter minister Aleksander Jevšek so se poslušno usedli v prvo vrsto, kamor se je posadil tudi Milan Brglez, poraženec vseh možnih zadnjih volitev in samo še državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, da se vsaj malo posonči v Kučanovi slavi. Ni pa bilo Hana, itak, ter pod
Imam preprosto vprašanje: Katere so bistvene karakteristike levice, da bogataša Golob in Jankovič spadata med levičarje? Hvala za odgovor in lep pozdrav.
Poleg notornih laži, značilnih za njegovo opravljanje funkcije predsednika vlade (in liderja Gibanja Svoboda), je Robert Golob na politično sceno uvedel tudi fenomen "(p)osebnega odvetnika", ki - med drugim - nastopa tudi kot piarovec šefa vlade. Za to funkcijo je najel Stojana Zdolška, enega bolj znanih ljubljanskih odvetnikov slovenske tranzicije, ki se je na politični sceni prvič močno eksponiral že med znamenito afero Depala vas, kot odvetnik Milana Smolnikarja. Zdolšek kasneje postane odvetnik belih ovratnikov, sodeluje v odmevnih privatizacijskih procesih, nekaj časa, ko je časnik Delo sodil pod imperij Laščanov in Boška Šrota, je Zdolšek, skupaj s takrat zloglasno Andrijano Starina Kosem, nekdanjo državno sekretarko SDS na ministrstvu za gospodarstvo (med prvo vlado Janeza Janše) na Dunajski 6 veljal tudi za velikega zakulisnega kadrovika in cenzorja, bil strah in trepet Delovih novinarjev, na Trenjih pri Urošu Slaku na Pop TV pa za predsednika vlade predlagal celjskega župana
Obnašanje našega genija sploh ne zasluži komentarja. Mediji, ki kreirajo javno mnenje in podobo t.i. elite, so pač pristali na narobe svet, ko sta genialnost in posledično rezultati nasprotno in ne premosorazmerni. Na žalost je pa skoraj enako na evropskem nivoju. Čudimo se Američanom, ko izvolijo senilnega starca ali pa populista, glava evrope je pa plagiatorka in vpeta v kurupcijske škandale. Kako da se ni našel protikandidat, ki bi jo s temi očitki zlahka povozil? Seveda pa primerjava z ZDA ni čisto na mestu - tam predsednika izvolijo na neposrednih volitvah, v Evropi pa bruseljska kuhinja.
RobiStar Solar Avatar - Pot vode ali Slovenija kot Peščeni planet
Piše: Aljuš Pertinač*
Robert Golob, predsednik slovenske vlade, bi moral odstopiti. Odstopiti bi moral najkasneje po tem, ko je državni zbor prejel kopijo pisma, ki ga je nanj naslovila Ursula von der Leyen (v nadaljevanju: UVDL), nova/stara predsednica Evropske komisije (v nadaljevanju: EK), in v katerem je jasno zapisala, da slovenskega, pardon Golobovega kandidata za novega evropskega komisarja, ki ga je razglasil na pomladnem pikniku, pardon Festivalu Svobode, ex predsednika Računskega sodišča (v nadaljevanju: RS) in sedaj parkiranega v drobovju medijskega imperija zloglasnega dolenjskega kralja smeti Tomaža Vesela, ne bo predlagala v izvolitev Evropskemu parlamentu, ker po njenem mnenju ne izpolnjuje pogojev za komisarja.
Mimogrede, UVDL je s tem Veselu pravzaprav naredila veliko uslugo. Za bivšega predsednika RS in takisto bivšega predsednika disciplinske komisije Svetovne nogometne organizacije (FIFA) bi bilo namreč
Včasih so zadeve tudi paradoksalne. Volil sem Gregorčiča, a sem vesel, da je ostal doma, kjer ga desna sredina krvavo potrebuje.
"Povezovanje NSi in SLS tokrat ne bi prineslo dveh poslancev. Še več, namesto Tonina bi se v parlament uvrstil Gregorčič."
Piše: Peter Merše*
Evropske volitve so postregle z rezultatom, ki si ga praktično vsakdo lahko interpretira kot lastno zmago, prav vsaka takšna zmaga pa nosi s sabo tudi grenko spoznanje, za katerega pa je vprašanje, ali ga "zmagovalec" hoče in zmore slišati. Signali, ki so jih sicer dali volivci, bi bili težko glasnejši.
SDS je absolutna zmagovalka volitev, prvič ji je tudi uspelo preseči magično tridesetico, in to pri udeležbi prek 40 odstotkov, kar je praktično že primerljivo s parlamentarnimi volitvami. Gibanje Svoboda je kljub katastrofalnemu vodenju države zasedlo močno drugo mesto in ohranilo dva poslanca in razmerje skoraj tri proti ena do najbližje koalicijske zasledovalke - Socialnih demokratov. Treba je priznati, da je to vendarle impresiven dosežek, predvsem z vidika marketinga. Sto petdeset tisoč ljudem prodati tako katastrofalno listo, kot jo je najavil
Socializem (komunizem) je temeljil na lažeh in nakladanju o enakosti itd. in nakladanje so podedovali tudi ponosni nasledniki. Že v devetdesetih, ko so bili še SDP (zakaj 'demokratična prenova', če je bil pa že socializem tako zelo demokratičen in nasploh najboljši?), so nakladali o 'Evropa zdaj' in o nekaj deset tisoč novih delovnih mestih. Sedaj nakladajo o 30 dneh do specialista, v predzadnji Tarči o nekakšni 'transformaciji gospodarstva' (Frangež). Transformirali bodo gospodarstvo - kako in v kaj? Res vrhunska - tudi v Tarči - je bila pa izjava o tisti veliki stavbi, kjer se trije igrajo, da so inštitut 1. maj - to bo 'stavba naprednih idej' (Škoberne)! Človek se samo vpraša: Ali temu, kar nakladajo, tudi verjamejo?
Vnela se je, pričakovano, zakulisna fronta za novega predsednika Socialnih demokratov. In po torkovi seji predsedstva je trenutna situacija približno takšna:
- Zagotovo bo - za novega predsednika SD - kandidiral Jani Prednik, vodja poslanske skupine in podpredsednik SD. Sicer je možno, pravijo naši sogovorniki z vrha SD, da bi Prednik kasneje od kandidature "pravočasno" odstopil, če bi ugotovil, da za izvolitev nima pravih možnosti. Je pa njegova težava menda v tem, da je zelo priljubljen na domačem Koroškem, zunaj te regije pa bistveno manj.
- "Rineta" se, nekateri pravijo, da celo najbolj, tudi evropski poslanec Matjaž Nemec in prav tako podpredsednik (čeprav Nemec to kakor zanika) ter minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksander Jevšek, ki pa, kar ni tako nepomembno, oktobra 2022 - na takratnem kongresu SD - ni bil izvoljen za podpredsednika stranke.
In zanimivo, morebitni predsedniški kandidaturi Nemca in Jevška naši viri iz SD povezujejo predvsem z njunimi ambicijam
