Te dni ob številnih praznovanjih 70. letnice zmage nad nacifašizmom, smo dolžni ne le zazreti in spominjati se naše preteklosti, poguma, odločnosti in človeških žrtev, ki so padla, da bi nam izborili svobodo, ampak hkrati s tem moramo nujno v to refleksijo zajeti tudi našo sedanjost ter si nastaviti cilje za prihodnost, ki bodo skladni z duhom tistega upora proti totalitarizmu in zmagi za svobodo.

Kaj nam danes pomeni svoboda?

Danes, ko si lahko vsaj v tem delu sveta, na podlagi tiste borbe in žrtev, celo privoščimo dojemati jo kot nekaj danega, gotovega in samoumevnega. Ko jo lahko brezbrižno odmislimo, nanjo celo pozabimo, zanemarimo; in takoj, ko začutimo, da nam umanjka ali se nam krati, se nanjo zopet v hipu sklicujemo ter jo odločno zahtevamo nazaj; svoboda izbire, svoboda govora, svoboda tiska, svoboda gibanja, svobodna dostopa do spletne komunikacije… Tako preprosto in logično se nam zdi; pa to še zdaleč in nikar ni.

Če smo današnja srednja generacija bili še neposredni poslušalci zgodb naših dedkov in babic, so sedanje mlajše generacije povsem brez tega posrednega pričevanja, ki te globoko zaznamuje. Kar ima lahko svoje pozitivne učinke v smislu, da bo to morda priložnost za razumevanje in spoštovanje, ne za netenja novih sovraštev in razdvajanje, v nekem smislu pa tudi negativne, saj prav zaradi te oddaljenosti spomin na raznolika doživljanja bledi.Več na ...