V okviru raziskave o možnostih deinstitucionaliacije smo sistematično na vse Domove za starejše občane (DSO) poslali vprašanje »koliko imajo stanovalcev, ki so stari med 18 in 65 let in kakšni so razlogi, da so v domu sploh nastanjeni«. Kot pove že samo ime so DSO namenjeni starejši populaciji in torej že po definiciji ter osnovnemu namenu niso primerni za bivanje oz. nastanitev mlajših ljudi. Še posebno, če na zadevo gledamo z vidika človekovih in državljanskih pravic, enakih možnosti, pravice do dostojnega in enakopravnega življenja v skupnosti, vključenosti v družbo, posameznikove aktivnosti in nenazadnje pravice ter možnosti za neodvisno življenje, je kaj takega milo rečeno nedopustno. Pa vendar se dogaja, je pravzaprav še vedno edina sistemska rešitev za osebe s hendikepom (t.i. invalidi, osebe s težavami v duševnem razvoju in osebe s težavami v duševnem zdravju). Za vse tiste, ki potrebujejo pomoč in podporo, da bi enakopravno živeli v skupnosti. S tem, ko rečemo »sistemska« mislimo na prevladujočo prakso in seveda tudi na celoten sistem financiranja, ki je pravzaprav avtomatičen v kolikor si nastanjen v instituciji. Viri finančnih sredstev so dodatek za zdravstveno nego s strani ZZZS, dodatek za tujo nego in pomoč ali pokojnina, sofinanciranje s strani občine oz. hipoteka nad premoženjem. Odstotek sofinanciranja institucije s strani posameznika se naglo povečuje, cene oskrbnih dni pa rastejo. V kolikor oseba odklanja bivanje v DSO ali drugi instituciji izgubi tudi znaten vir finančnih sredstev s skaterimi bi si lahko v okviru drugih storitev v skupnosti pokil stroške njegovih potreb; npr. do dodatka za zdravstveno nego je posameznik upravičen zgolj v instituciji, čeprav je zopet namen le-te tudi razviden iz samega imena. Če uporabljaš voziček in potrebuješ pomoč pri osnovnih življenskih opravilh, je ta pomoč enaka, ne glede na to kje živiš, v DSO ali doma!?

Informacije smo pridobivali na podlagi 45. člena ZMed, ki velja za medije (kot medij Za-misli.si) kjer so DSO kot javne institucije dolžne v 7 dneh podati odgovore na zastavljena vprašanja. To se je sprva zdela dokaj preprosta naloga. A v praksi se je izkazala kot pravi podvig in izziv. Na naslove, nekaj čez 90 DSO (nekateri imajo tudi po dve ali tri enote na različnih lokacijah), smo poslali zgoraj dva zgoraj opisana kratka vprašanja in po tednu dni pričakovali odgovore, na katere ni bilo odziva. Ko smo institucije pozvali zaradi molka organa so nam števini odpisali, da so prijeli mail s straniSkupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) češ, da bodo že oni posredovali zbirne podatke v njihovem imenu. Sprva nismo razumeli, saj se na SSZ sploh nismo obrnili z nobeno prošnjo za informacije. Želeli smo namreč od vsakega DSO posebej dobiti njihove odgovore glede na dejstvo, da so to samostojne institucije z avtonomnim vodstvom in kadrom[1]. Še bolj pa nam je bilo nenavadno in sumljivo dejstvo, da so v SSZS na email odreagirali takoj in vsem prejemnikom naše prošnje poslali svojega s sledečo vsebino:

From: Nina Pevec [mailto: nina.pevec@ssz-slo.si]

Sent: Monday, June 08, 2015 9:12 AM

Spoštovani,

Obveščamo vas, da bomo na Skupnosti pripravili odgovor na spodnje vprašanje, ki ste ga prejeli danes, tako da vam na njega ni potrebno odgovarjati.

S pozdravi, Nina Pevec tajništvo

Torej dne 7.6.2015 smo poslali prošnjo za informcije javnega značaja, že 8.6.2015 pa so na SSZS poslali zgornji email in tako blokirali oz. zavajali DSO, da jim na naš email ni potrebno odgovarjati. Dne 15.6.2015 smo na Pooblaščenko za informacije javnega značaja in tudi na vse prejemnike prijavili molk organa. To prakso so na SSZS ponovili tudi 16.6.2015, ko je že potekel zakoniti rok za odgovore. Dejstvo, da smo prišli do podatkov, kdaj in kaj so strani SSZS pošiljali maile je bilo čisto naključje. Predpostavljamo oz. za nazaj lahko sklepamo, da bi njihova navodila morala ostati nam skrita. Saj bi nam v njihovi dobronamernosti pomagati nam in olajšati delo, lahko poslali mail vsaj v vednost. Njihova obrazložitev glede tega dejanja: »Očitno pa je prišlo pri tem do nesporazuma.« Pričakovanje je verjetno bilo, da se bomo zadovoljili z njihovimi zbirnimi podatki za leto 2013, ki smo jih prejeli 11.6.2015. Veliko domov se je vendarle z zamudo opravičevalo, da so dobili taka navodila.

From: Mateja Tamse < mateja.tamse@ssz-slo.si>

Cc: Zoran.Hoblaj@dsrakican.si (predsednik upravnega odbora), jaka.bizjak@ssz-slo.si (sekretar)

Pozdravljeni!

Glede na to, da je Skupnost združenje večine socialno varstvenih zavodov v Sloveniji, vam posredujemo zbirne informacije, s katerimi razpolagamo.

Na dan 31.12.2013 je bilo v socialnovarstvenih zavodih nameščenih 2617 stanovalcev starih pod 65 let, to je 13% vseh stanovalcev.

Razloga za njihovo namestitev sta bila dva in sicer:

zdravstveni razlogi (invalidnost, idr.),

nezmožnost za skrb za osebo v domačem okolju.

Za leto 2014 bodo informacije na voljo šele čez nekaj mesecev.

Lep pozdrav, Mateja Tamše, Koordinator za pravne in splošne zadeve

Zbirni podatek SSZS o 2617 stanovalcih v socialno varstvenih zavodih starih pod 65 let nam sam po sebi ne pove veliko glede informacij, ki smo jih iskali, saj bi končno radi zbrali podatke ločeno po posameznik institucijah v katerih so posamezniki nameščeni ali obsojeni na bivanje; in DSO so zgolj ena od vrst le-teh. Poleg teh imamo še druge javne zavode CUDV oz. t.i. posebne zavode, ki so namenjene posameznim kategorijam glede na vrsto in težavo njihovega hendikepa. V posebnih zavodih za odrasle je 1.552 mest in sicer v 5 zavodih na 7 lokacijah[2]. Tu je še zgodba veliko bolj zapletena in obskurna, saj gre za ogromne zavode, nekateri od teh “poskrbijo” za človeka praktično že od rojstva do smrti. Če smo cinični, manjka zgolj še poseben socialni pogrebni zavod.

Prav tako nas zanima tudi bivanje posameznikov znotraj VDC, ki po svojem imenu napotujejo k razumevanju, da gre za dnevno varstvo in delo, a jih veliko med temi deluje kot zavod, torej imajo institucionalno varstvo z nastanitvijo, bodisi 24 ur ali 16 ur, kjer se 8 ur lahko tudi na isti lokaciji šteje kot delo v VDC, kar se posebej sofinancira. Delo, ki seveda to ni, ampak se dobi zgolj nagrada.Zmeda tako zakonodajna, konceptualna in tudi v praksi je tako popolna, celo lahko rečemo namerna in sistemsko zavajujoča. Bolj ko se v zadevo poglabljaš, manj stvari je jasnih in prihaja do nelogičnosti ter absurdov, seveda praviloma v škodo posameznikov, ki nimajo prav nobene druge sistemske možnosti izbire.

S strani Socialne inšpekcije smo na naše zaprosilo glede nadzorov in izpolnjevanja 50. člena Zakona o socialnem varstvu[3] dobili sledeč odgovor: “da noben izvajalec storitve institucionalno varstvo starejših (DSO) nima koncesije za izvajanja posebnega domskega varstva, namenjenega invalidom, mlajšim od 65 let. Dva javna[4] socialnovarstvena zavoda, Dom starejših občanov Ljubljana-Bežigrad in Dom starejših občanov Fužine, skladno s 50. členom Zakona o socialnem varstvu in po svojih statutih opravljata poleg storitve institucionalno varstvo starejših tudi storitev institucionalno varstvo za invalide, mlajše od 65 let. Po podatkih socialne inšpekcije so smiselno po 50. členu Zakona o socialnem varstvu in v skladu s pravico do domskega varstva takšni uporabniki v manjšem številu nastanjeni tudi pri vseh drugih izvajalcih storitve institucionalnega varstva starejših.”

Tudi ta, tako minimalni standard glede osnovnih predpogojev kdaj se lahko mlajše ljudi namešča v DSO v naši državi očitno ni upoštevan in ga MDDSZ ter seveda Socialna inšpekcija odgovorna za nadzor gladko ignorirata. Še bolj bizarno, da to očitno nezakonito, trdimo tudi, da neustavno in v nasprotju s Konvencijo ZN o pravicah invalidov, a močno razširjeno ter nikoli zares problematizirana prakso Socialna inšpekcija celo opravičuje, v nasprotju z njunim poslanstvom in namenom, da odkriva nepravilnosti in jih preprečuje.

Skupno število vseh oseb v starosti med 18 in 65 let, ki so nastanjeni v teh DSO je torej 945 oseb. V samo treh domovih se je izkazalo, da nimajo oseb, mlajših od 65 let, sicer se pa število po posameznih domovih giblje med 1 in 45 ljudmi.

Kaj to konkretno to pomeni; da ni pravne podlage, da bi mlajši živeli v domovih in da se sistematično krši 50. člena Zakona o socialnem varstvu!?

Zakaj tega nihče ne problematizira z vidika kršenja ustave in človekovih pravic?