Intervju predsednika Republike ob mednarodnem dnevu hendikepiranih, 3. december 2015

Beseda invalid je latinskega izvora in izhaja iz besede »invalidus«, kar pomeni biti nezmožen, neveljaven, nesposoben … Raba besede invalid za človeka, ki ima gibalne, senzorne ali intelektualne ovire, se je zelo skladala s koncepti v preteklosti, ko so ljudi s takšno »nalepko« zaprli v posebne zavode, kjer so se učili in usposabljali za kakšna dela in to daleč od oči drugih v nekem okolju, ki je nudilo navidezno varnost. Tak koncept se je lepo skladal z medicinskim modelom gledanja na tovrstno populacijo, ki je ljudi delila predvsem po diagnozah in v teh »invalidih« videla predvsem ljudi potrebne skrbi in pomoči, »posebne obravnave«, nesnčne rehabilitacije, ki so največkrat nezmožni za samostojno življenje in odločanje o samem sebi. 

Naprednejših družbah je pristop povsem v drugačni perspektivi. Govorimo socialnem modelu, ki v sebi nosi videnje in razumevanje specifičnosti posameznikov skozi perspektivo doseganja univerzalnih človekovih pravic. Dejanske ovire so tiste, ki jih postavlja družba in nam preprečujejo biti enakopravni in enakovredni ter imeti enake možnosti. Hendikep pomeni emancipatoričen pristop do odstranjevanja takšnih in drugačnih ovir ter odpravljanja predsodkov in stereotipov v družbi kjer se te ovire nahajajo. Ne gre za iskanje in posledično popravljanje ali odstranjevanje drugačnosti v posamezniku ampak za spreminjanje družbe, ki te ovire generira in reproducira.