Dogajanje v slovenskem zdravstvu je vse bolj podobno cenenemu, nizkotnemu bordelu. Iz afere v afero, ki se jim nikoli ne pride do konca, kaj šele, da bi se krivci in odgovorni poiskali in sankcionirali, postajamo tudi državljani anestetizirani pred grozotami ter okrutnostjo trgovanja z bolniki. Ministrica za zdravje Milojka Kolar-Celarc pa še kar kotali bučke o tem, kako bo sistemsko preuredila zdravstvo in ga ohranila javno dostopnega. Pri tem pa deluje enako prepričljivo, kot anemični hemofilik!

Korupcija in kientelizem v zdravstvu pa veselo romata svojo pot, brez ovir in preprek; denar se pretaka in deli – prav tam, kjer najbolj boli. Življenje je samo eno in vsak si ga želi ohraniti, zato da, kar ima. Samo zadnja peripetija glede plačevanja za preskok čakalnih vrst, je preprost primer, kako deluje ta perverzen sistem. Roka pravice je zaenkrat dosegla namreč samo organizatorja in zelo uspešnega 'zvodnika' storitev,  ki je bil del 'etablišmenta' ter imel imel dostop do vseh, ki kaj veljajo. Medtem pa so ostali podkupljivi in skorumpirani zdravniki ter drugi 'asistenti' javnosti še vedno neznanka.  Prijavitelj je bil zopet, en in edini, Dr. Erik Brecelj, ki si počasi zasluži že naziv svetnika za svojo smelost in načelnost. A zopet je pri tem sam in osamljen, po vsej verjetnosti pa bo tudi svojo načelnost drago plačal. Takšna je pri nas namreč ustaljena praksa – govorim tudi iz lastnih izkušenj. 

Bolj ko se politiki zaganjajo besedičiti o nujnosti zdravstvene reforme, vse bolj dajejo vtis, da ničesar zares ne želijo spremniti, ker je sistem tako utečen in podmazan, da vsak nekaj dobi, če komu uslugo stori. Še to: če bi že pred 15 leti začeli beležiti podjetja oz. dobavitelje, ki so bili vpleteni v sumljive posle, povezane z zdravstvom in podkupovanjem ter jih mrtvo hladno dajali na seznam za odstrel, do takšnih situacij ne bi prihajalo. Tako pa so v igri bolj ali manj vedno isti akterji, njihova podjetja, prijatelji in družinski člani; po potrebi menjavajo zgolj končnice podjetij, da navzven ustvarjajo vtis, da gre za druge poslovne subjekte.

Da bi se prepričala o katastrofalnem stanju slovenskega zdravstva, je Celarc-Kolarjeva drago preplačala še eno novo analizo o poraznosti v zdravstvu, namesto da bi enostavno zapisovali slabe poslovne prakse, ki se jim je treba v bodoče na široko ogniti in temu primerno oblikovati pozitivno zakonodajo, ki bi spodbujala dobre poslovne običaje, zglede in nagrajevala zaslužne iz stroke.

Res je zanimivo, kako predsednik vlade Miro Cerar tako neomajano in prepričano stoji za Kolar-Celarjevo, saj le-ta ni pokazala pravzaprav še ničesar od  tega, kar bi moralo že zdavnaj beseda v zakonu postati? Tu se vrti največ denarja in prav v zdravstvu so skoncentrirani glavni lobistični in partikularni interesi. Spomnimo se le ministrice Alenke Trop Skaza, ki je zapustila svoj ministrski stolček v rekordnem času, ker naj bi doživljala prevelike pritiske; od koga in kakšni so bili ti pritiski ter zahteve, nikoli ni zares podrobno pojasnila, takratna predsednica vlade, Alenka Bratušek, pa tega od nje tudi ni zahtevala.

Ministrica je interpelacijo uspešno prestala,  kar je bilo jasno sicer že vnaprej, a spektakel za javnost se je kljub vsemu moral zgoditi.  Celotna koalicija se je poenotila v skupni 'zaroti', saj bi njen padec ogrozil celotno vlado, ki bi le stežka opravila popravni izpit glede na dosedaj pokazano in udejanjeno. Kljub vsemu, pa bo krčmar, četudi se ne ve, kdo pije in kdo plača, račun slej ko prej izstavil ... In ta ne bo poceni. 

Dogajanje v slovenskem zdravstvu je vse bolj podobno cenenemu, nizkotnemu bordelu. Iz afere v afero, ki se jim nikoli ne pride do konca, kaj šele, da bi se krivci in odgovorni poiskali in sankcionirali, postajamo tudi državljani anestetizirani pred grozotami ter okrutnostjo trgovanja z bolniki. Ministrica za zdravje Milojka Kolar-Celarc pa še kar kotali bučke o tem, kako bo sistemsko preuredila zdravstvo in ga ohranila javno dostopnega. Pri tem pa deluje enako prepričljivo, kot anemični hemofilik! 

Korupcija in kientelizem v zdravstvu pa veselo romata svojo pot, brez ovir in preprek; denar se pretaka in deli – prav tam, kjer najbolj boli. Življenje je samo eno in vsak si ga želi ohraniti, zato da, kar ima. Samo zadnja peripetija glede plačevanja za preskok čakalnih vrst, je preprost primer, kako deluje ta perverzen sistem. Roka pravice je zaenkrat dosegla namreč samo organizatorja in zelo uspešnega 'zvodnika' storitev,  ki je bil del 'etablišmenta' ter imel imel dostop do vseh, ki kaj veljajo. Medtem pa so ostali podkupljivi in skorumpirani zdravniki ter drugi 'asistenti' javnosti še vedno neznanka.  Prijavitelj je bil zopet, en in edini, Dr. Erik Brecelj, ki si počasi zasluži že naziv svetnika za svojo smelost in načelnost. A zopet je pri tem sam in osamljen, po vsej verjetnosti pa bo tudi svojo načelnost drago plačal. Takšna je pri nas namreč ustaljena praksa – govorim tudi iz lastnih izkušenj.

Bolj ko se politiki zaganjajo besedičiti o nujnosti zdravstvene reforme, vse bolj dajejo vtis, da ničesar zares ne želijo spremniti, ker je sistem tako utečen in podmazan, da vsak nekaj dobi, če komu uslugo stori. Še to: če bi že pred 15 leti začeli beležiti podjetja oz. dobavitelje, ki so bili vpleteni v sumljive posle, povezane z zdravstvom in podkupovanjem ter jih mrtvo hladno dajali na seznam za odstrel, do takšnih situacij ne bi prihajalo. Tako pa so v igri bolj ali manj vedno isti akterji, njihova podjetja, prijatelji in družinski člani; po potrebi menjavajo zgolj končnice podjetij, da navzven ustvarjajo vtis, da gre za druge poslovne subjekte.

Da bi se prepričala o katastrofalnem stanju slovenskega zdravstva, je Celarc-Kolarjeva drago preplačala še eno novo analizo o poraznosti v zdravstvu, namesto da bi enostavno zapisovali slabe poslovne prakse, ki se jim je treba v bodoče na široko ogniti in temu primerno oblikovati pozitivno zakonodajo, ki bi spodbujala dobre poslovne običaje, zglede in nagrajevala zaslužne iz stroke. 

Res je zanimivo, kako predsednik vlade Miro Cerar tako neomajano in prepričano stoji za Kolar-Celarjevo, saj le-ta ni pokazala pravzaprav še ničesar od  tega, kar bi moralo že zdavnaj beseda v zakonu postati? Tu se vrti največ denarja in prav v zdravstvu so skoncentrirani glavni lobistični in partikularni interesi. Spomnimo se le ministrice Alenke Trop Skaza, ki je zapustila svoj ministrski stolček v rekordnem času, ker naj bi doživljala prevelike pritiske; od koga in kakšni so bili ti pritiski ter zahteve, nikoli ni zares podrobno pojasnila, takratna predsednica vlade, Alenka Bratušek, pa tega od nje tudi ni zahtevala.

Ministrica je interpelacijo uspešno prestala,  kar je bilo jasno sicer že vnaprej, a spektakel za javnost se je kljub vsemu moral zgoditi.  Celotna koalicija se je poenotila v skupni 'zaroti', saj bi njen padec ogrozil celotno vlado, ki bi le stežka opravila popravni izpit glede na dosedaj pokazano in udejanjeno. Kljub vsemu, pa bo krčmar, četudi se ne ve, kdo pije in kdo plača, račun slej ko prej izstavil ... In ta ne bo poceni.