Ni bil zajtrk, ampak že malica. Zajtrk sem  imel navsezgodaj, že ob šestih zjutraj, in to slivov kompot, ki mi je v hladilniku ostal od večerje. Ker pa od sliv žakelj ne stoji pokonci, sem si ob devetih dopoldne v pripravljalnici hitre hrane na tržnici privoščil še vrečko pomfrita in doplačal pol evra za ajvar. Medtem, ko se je krompir cvrl v vrelem olju, mi je šef okrepčevalnice, sicer moj znanec, ki mi večkrat pove kakšno štorijo, zaupal o čem je ponoči sanjal - namreč o ognju. Sanjalo se mu je, da je na plinskem štedilniku kuhal juho, plamen pa je izpod lonca ušel v napo, vžgal se je še opaž in kuhinja je bila takoj vsa v dimu in ognju.

„Kaj naj bi pomenile te sanje?“ me je vprašal.
„Najbrž to, da se boš na frišno zaljubil,“ sem rekel, ampak malo tiše in diskretno, da me ne bi slišala njegova žena, ki si je pri pultu na drugem koncu prostora dala opravka s pripravo sendvičev.

Znanec ni komentiral moje razlage – seveda, žena! Medtem ko je pripravljal pomfrit je rekel samo, naj pazim na ajvar, da se ne bom umazal, ker da je madeže od ajvara od sile težko spravit z obleke.

S pomfrijem v roki sem se usedel na drevesni štor v parku, nabadal krompirčke na zobotrebec in jih nosil v usta. Sicer mi je nekako uspelo, da si nisem umazal hlač z ajvarom, vseeno pa mi ga je kar nekaj kapnilo na sandalo. Sezul sem se in po zbadajočem pesku na eno nogo bos odšepal do korita na tržnici, kjer sem opral obuvalo pod curkom vode iz pipe.

Evo, tak je bil moj današnji zajtrk. Še vrabci v parku so prišli na svoj račun, saj sem tudi njim vrgel nekaj krompirčkov. Nič hudega, če mi je ajvar kapnil na čevelj – žal pa mi je, da šefu okrepčevalnice nisem malo bolje razložil, kaj pomenijo njegove sanje o ognju. Moral bi mu namreč reči, da se bo na novo zaljubil v svojo ženo – in to tako na glas, da bi me slišala tudi ona.