Članek
Zlati žebljički
Objavljeno May 14, 2014

 

„Niti žeblja ne zna zabiti v zid!“

 To je samo ena od zacementiranih vrednostnih sodb, ki si jih je Nada ustvarila o meni v dolgih letih najinega skupnega življenja.

 Sonja se z Nado gotovo ne bi strinjala. Stoječ na vrhnji stopnički razmajane pleskarske lestve sem visoko pod strop zabil dvajset dolgih in tankih žebljičkov, ne da bi katerega skrivil, ne da bi izustil eno samo psovko ali grdo besedo, ker bi s kladivom udaril mimo in se kresnil po prstih.

 Na teh pozlačenih žebljičkih visi zdaj dvajset Sonjinih slik. Tri, ki so mi bile najbolj všeč, so zdaj že moje: tihožitje s svečo in knjigami, hiše na morski obali, kaktus v lončku (moja najljubša roža). Prvo sem dobil v dar (hvala, Sonja!), ostali dve sem kupil. (Lepota ima svojo ceno!)

 Zgradil sem hišo, zaplodil sem sina, zasadil drevo, napisal knjigo. Manjkalo mi je samo še to, da zabijem žebelj v zid. Zdaj sem se naučil tudi to. Hvala, Sonja!