»Mislec, prodoren mislec!«

---

»Nič ne misliš, če pa misliš, pa narobe misliš!«

---

»To je pa zato, ker ne razmišljaš z glavo, ampak s spodnjo glavo – no, glavico!«

---

Vse tri ugotovitve in izjave so najnovejšega datuma, napisane in izrečene so bile v zadnjem tednu, in se vse  nanašajo name. -  Kar malo sem zafarbal, pa ne iz ponosa, ampak iz zadrege, ko sem pred dnevi na netu prebral, da sem »prodoren mislec.« To se je lahko seveda zapisalo samo nekomu, ki me osebno ne pozna in samo včasih  kaj mojega prebere – pa še to mi je čudno! Stisnil sem roko v pest in se nekajkrat butnil v glavo, ko sem prebral ta komentar.  Evo, saj sem vedel, vse prazno, votlo je zadonelo, kot prazna kanta za smeti, ki jo mulci obmetavajo s kamenjem… Saj se ne devljem v nič, vem da znam opazovati in  da znam o tem, kar  vidim in opazim,  tudi kaj povedat in napisat.  -  A da sem mislec?! Ah, ne! - Glede tega pa gotovo več vesta  moj sin in njegova mama, ki sta avtorja zadnjih dveh v uvodu navedenih dognanj.  Če že kdo, me pa onadva res dobro poznata in res vesta, kaj govorita! Sin je mogoče malo pretiraval, ker je bil takrat jezen name in so mu popustili živci. – Njegovi mami je pa treba verjeti, ker je prišla do svoje ugotovitve po tehtnem premisleku in po dolgoletnem spremljanju in opazovanju. Že takrat ko sva živela skupaj, mi je zmeraj očitala, da se čez dan nikoli za  nič ne potrudim, da se upiram pogovoru in  komunikaciji, ne rešujem medsebojnih problemov in  ne iščem skupnih rešitev,  ker slepo zaupam in vse prepuščam svoji spodnji glavici, ki da bo ponoči v postelji  že vse zgladila, rešila in  uredila… Zadnja leta pa, ko sva narazen in mojih spodnjih organov nima več pri roki in pod nadzorom, se ji je pa razcvetela domišljija in jim pripisuje še večjo vlogo kot prej in si v živo predstavlja, kako z njihovo pomočjo  gladim poti, rešujem probleme, iščem rešitve in urejam  odnose drugje, v drugih situacijah, z drugimi ženskami… Pa bodo že videle, ko bodo spregledale!