Prebral knjigo, zbirko kratkih zgodb Marta Lenardiča Moje ženske. Užival sem v branju, res dobra knjiga, napisana z veliko mero sicer precej čudaške domišljije in grotesknega humorja. Med branjem sem pomislil, da bi tudi sam lahko napisal knjigo s takim naslovom, pa sem glede tega takoj zapadel v dvome, saj bi bilo to zame dokaj kočljivo početje, ker sem za razliko od na krilih fantazije spreletevajočega se M.L., preveč ujet v spone pritlehnega realizma in bi se potemtakem moje resnične ženske prehitro prepoznale in preveč dobesedno poenačile z literariziranimi približki njih samih. Predstavljam si pa tudi, da marsikatera protagonistka, če zaradi drugega ne, že zato ne bi bila vesela svoje navzočnosti v knjigi , ker bi morala v njej deliti svoj prostor z drugimi protagonistkami, svojimi tekmicami.
Če se bom pa vseeno kdaj lotil popisovanja svojih doživljajev z nežnejšim spolom, bom pa to storil v globoki starosti, ko z ženskami ne bom imel več opravka in bodo navzoče samo še v mojem spominu. - A čisto lahko, da bom še v starčevskem domu in celo še na smrtni postelji še zmeraj sanjal ljubezenske sanje in se s tresočo roko tipal po gatah, kje ga imam in če mi še stoji.
Torej si moje ženske lahko oddahnejo. Res ne kaže, da bom še jaz napisal knjigo Moje ženske.
Nov 26, 2015