Ko me je ponoči mehur primoral, da sem vstal iz postelje in šel odlit, nisem nato vklopil računalnika, da vidim, kaj se novega dogaja na širjavah interneta in nisem podlegel grdi navadi, da se še ponoči nalivam s kavo, niti nisem odprl hladilnika, da si pripravim svojo običajno nočno otroško papico, naribana jabolčka s skutko - ah, kako bi me bila vesela mamica, če bi še živela! To noč sem napravil nekaj, kar nisem že dolgo: s stranišča sem šel takoj nazaj v posteljo, prižgal nočno lučko in preden sem spet zaspal, eno uro bral knjigo.

Ker pa je navada železna srajca, sem vse to, kar nisem napravil prej, napravil potem, po drugem nočnem lulanju ob treh zjutraj. Skuhal kavo, pojedel naribano jabolko s skuto… Zamikalo me je tudi, da zadostim meseni želji in pogledam kakšen pornič . To bi storil tudi iz zamere in maščevanja, ker me prijateljica, s katero sem se popoldne sprehajal po Ljubljani, ni uslišala, ko sem jo vabil, da prenoči pri meni na Gorenjskem. Izgovarjala se je na utrujenost po službi, na policijsko uro in prepoved prestopanja občinskih mej… Ja, sami prazni izgovori, saj ta moja želja ima tudi spomin - v ne še tako daljnih časih je ni bilo treba toliko prositi…

A vsem nočnim skominam in razvadam le nisem podlegel, vsaj pohoti in maščevanju ne, raje sem v spalnici spet prižgal nočno lučko in nadaljeval z branjem knjige. Miljenko Jergović, Levijeva tkalnica svile, zbirka krokijev, mimobežnih zapisov, čisto kratkih zgodbic, odlomkov iz dnevnikov in potopisov… Ja, tudi sam bi lahko nekoč napisal podobno, mogoče samo malo slabšo knjigo. Že tukaj na FB se mi marsikaj napleta, rabim samo nekoga, da vse to zbere skup, uredi, preseje in loči zrnje od plev. Bom povprašal naokoli, kdo bi se tega lotil.