Moje zavedanje da se končuje leto 2013 je bilo 30. decembra, ko me je mama vprašala: »Evelina, kje boš ti jutri praznovala?« Moj odgovor pa je bil: »Kaj jutri je že silvestrski večer?«

31. decembra sem preživela delovno za računalnikom, saj sem brisala, kopirala, preimenovala, urejala cel računalnik; od datotek, na tisoče slik, map, itd. Izpraznila sem spominsko kartico na telefonu in na obeh karticah za fotoaparat. Take čistke že nisem delala tri leta. Zato si lahko predstavljate, koliko je bilo gradiva. To sem začela delat povsem spontano, kasneje pa sem ugotovila, da si delam prostor za nove ujete trenutke na fotoaparatu, za nove napisane besede, za nove spomine, za nova potovanja, za nove izkušnje v letu 2014.

Ko sem cel dan preživela na postelji ob prijetni glasbi in na računalniku. Sem se kasneje odpravila praznovanju naproti, čeprav mi sprva sploh ni bilo. (; Zato sem bila vesela, da sem se lahko popolnoma ne svečano oblekla, skoraj nič namazala, vzela penino s seboj in še ostale dobrote ter se odpravila.

Ob dobri hrani, penini in moji stalnici-vodi, z nasmeškom na obrazu, z lepimi mislimi in z družbo smo se zapeljali v leto 2014.

Leto 2013 je bilo zaznamovano z vzponi in padci, z razočaranji in navdušenji, z ovirami in preizkušnjami, s pridnim delom in s pasivnim delom, s telovadbo in lenobo, z mirom v srcu in nemirom v glavi ter obratno. Bilo je točno takšno kot je moralo biti.

Za to leto si želim samo več akcije. Zavedala sem se namreč, da sem velikokrat rekla »ne«, namesto »ja«, »ne vem« namesto »vem« in nekako zavisela med »ne«, »ja«, »ne vem«, »vem«. Bila sem velikokrat ne odločna, zato si želim odločnosti. Sem zelo pravična, zato si želim, da ob nepravičnosti ne bi izbruhnila in se jezila, ampak vdihnila in izdihnila, ter se še bolj zavedala, da mora biti nepravičnost, saj brez nepravičnosti, ni pravičnosti. Želim si več poguma, da me ne bo strah in da bom lahko stala za svojimi mnenji, prepričanji in se sama s svojimi kremplji branila. Želim si ponosa, da ne bom s sklonjeno glavo hodila skozi lepe stvari in jih tako sploh ne opazila.

Da se bom zavedala, da je glavno da sem jaz zadovoljna sama s seboj, da se edino jaz resnično poznam in da ne bom zaskrbljena, če drugi ne bodo videli pravo mene (tako slabe kot dobre stvari). Da se ne bom borila za ljubezen in dobre odnose in da ne bom dokazovala sebe. Ker vse kar bo pravo, bo prišlo k meni brez napora in brez borbe.

Nisem si delala novoletnih zaobljub, ker želje imam vedno in če se v enem letu ne uresničijo, strmim k njim še naslednjo leto in še naslednjo. Z novim letom se prav nič ne konča in prav tako nič ne začne. Je samo nadaljevanje. Kakršno bo, pa bo odvisno izključno samo od nas samih. 

Zato so moje želje za vas takšne:

Ko bo grdo, išči lepo. Ko bo hladno, išči toplo. Ko bo zlobno, išči prijazno. Ko bo žalost, išči veselje. Ko bo sovraštvo, išči ljubezen. Ko bo bolezen, išči zdravje. V glavnem, v slabem išči dobro, ker na koncu je čisto vse slabo tudi za nekaj dobro in prav tako se vse zgodi z razlogom.

Tako ste se z razlogom znašli tudi na mojem blogu in berete mojo dolgo objavo in za to mi je toplo pri srcu, čeprav me fizično malce zebe… (;

Z ljubeznijo, Evelina