Obsodba genocida nad armenskim ljudstvom - javni poziv

3.06.2016

Neizpodbitno zgodovinsko dejstvo je, da je Osmansko cesarstvo od leta 1915 dalje vodilo načrtno politiko sistematičnih množičnih pobojev, v katerih je umrlo do 1,5 milijona pripadnikov armenskega naroda, pa tudi pripadnikov drugih krščanskih manjšin v tedanjem Osmanskem cesarstvu. Podkomisija za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin Organizacije Združenih Narodov je navedene tragične dogodke že leta 1985 označila za genocid. Svet Evrope je takšno stališče zavzel leta 2001, Evropski parlament pa ga je prevzel v lanskem letu ob 100. obletnici genocida. Lani je navedeno tragedijo označil za genocid tudi papež Frančišek, ki je bil nato deležen neprimernih in ostrih napadov s strani Turčije, naslednice nekdanjega Osmanskega cesarstva. Genocid nad armenskim ljudstvom je doslej prav tako obsodilo že 30 držav, nazadnje, včeraj tudi Nemčija. Skrajni čas je, da se jim kot članica Združenih narodov, Sveta Evrope in Evropske unije pridruži tudi Slovenija ter s sprejemom ustrezne resolucije v državnem zboru izkaže pripadnost človekoljubju ter spoštovanje do resnice. Resolucija pa ni potrebna zgolj zavoljo preteklosti, ampak predvsem v luči sedanjosti in prihodnosti. Živimo namreč v času, ko so različne narodnostne, verske ali kako drugače opredeljene manjšine v mnogih delih sveta ponovno izpostavljene načrtnemu in sistematičnemu množičnemu preganjanju in uničevanju. Državni zbor bi moral slovenski zunanji politiki z resolucijo naložiti, da te nevarnosti, kakor tudi druge očitne in grobe kršitve univerzalnih človekovih pravic širom po svetu pozorno spremlja in nanje javno opozarja z ustrezno mero samozavesti in odločnosti. V Društvu Evropska Slovenija javno pozivamo predsednika Republike g. Boruta Pahorja, predsednika Državnega zbora g. dr. Milana Brgleza, predsednika vlade g. dr. Mira Cerarja in vse parlamentarne stranke, poslanke in poslance, da po pripravi ustreznega predloga s strani vlade Državni zbor Republike Slovenije še v letošnjem letu sprejme ustrezno resolucijo. Društvo Evropska Slovenija, 3. 6. 2016

preberi več

Nove generacije za Evropsko Slovenijo

24.12.2015

V teh prazničnih dneh slavi tudi naša domovina Republika Slovenija. Celih 25 let je že preteklo, od kar je slovenski narod udejanjil Cankarjeve besede, da si bo pisal sodbo sam, in dr. Jožetu Pučniku naložil neizmeren privilegij, da svetu sporoči: »Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo.« Tedaj, pred četrt stoletja, se je v narodovi substanci prebudilo nekaj izjemnega. Državotvorna moč je privrela iz naroda in je dolgo dajala zagon za rast naše države. Toda že nekaj let, kot kažejo prav vse domače in tuje statistike, ta država, naša domovina Slovenija, ne raste več. Stagniramo. V marsikaterem pogledu celo nazadujemo. Vzroki za to so številni. Nekateri koreninijo neposredno v letih po plebiscitu.  Tedaj niso bili storjeni tisti koraki, ki bi postavili bolj zdrave temelje slovenski ustavni demokraciji in ekonomskemu sistemu. Ti stari vzroki polpretekle zgodovine so pomembni, a odločujoče je tisto, kar manjka danes in kar bo, če bomo tako nadaljevali, manjkalo tudi v prihodnosti. Manjkajo nove generacije, novi ljudje in z njimi nove ideje. Naravnost neverjetno je, da leta 2015 v slovenskem političnem in najširšem javnem prostoru še naprej gledamo natanko tiste obraze in poslušamo tiste zgodbe, ki smo jih lahko spremljali na malodane črno-belih zaslonih že leta 1990 in še prej. Tehnologija se je odtlej neznansko spremenila, izumili smo internet in danes zremo v HD zaslone, na katerih pa imamo opravka z identičnimi kadri! Slovenija je v primežu, ne le ideoloških retencijskih elit, kot smo ugotavljali v 90-ih letih, temveč preprosto starih generacij. Povojne partizanske in osamosvojiteljske. Med njima so bistvene kvalitativne razlike, saj je prva ustvarila totalitarno državo, druga pa zgradila samostojno Slovenijo in postavila temelje za njen bolj zdrav politični in ekonomski razvoj. A obe sta stari. Njuni intelektualni vrhunci izhajajo iz pred-internetnega, pred-globalizacijskega, še hladnovojnega sveta, ki se je do danes povsem spremenil. Globalni igralci, dinamika sveta, gospodarski in tehnološki ter znanstveni izzivi so povsem drugi kot pred četrt stoletja. Mi pa se, kot rečeno, pogovarjamo o istih temah, na isti način in največkrat celo s povsem istimi ljudmi. Rezultat zato ne more biti drugačen, kot je. V Evropski Sloveniji smo ta akutni problem zaznali že leta 2012 in ga skupaj s predlogi za spremembe ubesedili v istoimenskem zborniku. Ta je nastal izpod peresa t.i nevidne po-osamosvojiteljske generacije mladih med 30. in 40. letom starosti, ki je predstavila svoje prispevke za nov nacionalni program. Vztrajamo, da je to edina prava pot. Če želimo v naslednjih 25 letih Slovenijo postaviti na novo kvalitativno raven in jo spraviti v korak s časom, brez menjave generacij ne bo šlo.   Ta država, bolj kot kadarkoli prej,  potrebuje nove ljudi. Pa ne »naših« kadrov iz novega razreda, ki nam vladajo danes v vseh porah javnega in pol-javnega življenja, temveč ljudi, ki so zrasli iz sebe, na meritokratski način. Slovenija potrebuje ljudi, ki so v zadnjih dveh desetletjih trdo garali, se izobraževali, si nabrali obilo, zlasti in predvsem, mednarodnih izkušenj in znanja. Ti ljudje si danes zaslužijo priložnost. Izročilo plebiscitarnega duha to naravnost zahteva. Dovolj je bilo izseljevanja mladih, najbolj izobraženih. Dovolj je bilo odganjanja slovenskih vrhunskih kadrov iz tujine. Dovolj je bilo ujetosti v preteklost. Čas je za nove generacije. Povsem očitno je, da lahko le te vzpostavijo zares normalno Evropsko Slovenijo.  Društvo Evropska Slovenija, 24. 12. 2015

preberi več

Nasilni vdori v našo in skupno evropsko hišo

27.10.2015

Predsednik Društva Evropska Slovenija in strokovnjak za varnostna vprašanja Damir Črnčec je za radio Ognjišče odgovarjal na vprašanja glede begunsko - migracijske krize s katero se sooča Evropa. V rubriki Evropska unija v živo je predstavil tudi svoje videnje nekaterih potez Nemčije in Hrvaške. V nadaljevanju objavljamo celoten pogovor. Vabljeni k branju! Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, lepo pozdravljeni!   Kot že nekaj rubrik „Evropska unija v živo“ v zadnjega pol leta, bomo tudi tokratno namenili begunsko-migracijski krizi, s katero se sooča stara celina. Potem, ko jo še kako občuti tudi Slovenija, smo poklicali strokovnjaka za varnostna vprašanja Damirja Črnčeca. Predstavil je svoje videnje nekaterih potez Nemčije in Hrvaške, ter tudi oceno odziva vse Povezave na aktualno dogajanje. V znamenju begunsko-migracijske krize je minil tudi Kongres Evropske ljudske stranke v Madridu. K poslušanju rubrike, vas lepo vabim. Helena Škrlec.   Zaradi vala beguncev in migrantov na staro celino, ki ne pojenja, ob tako imenovani balkanski poti, vladajo vse bolj krizne razmere. V Evropski komisiji ocenjujejo, da je zato nujno potrebno močno okrepiti sodelovanje, posvetovanje in takojšnje ukrepanje. Njen predsednik Jean Claude Juncker je za današnje popoldne sklical mini vrh držav EU zahodnega Balkana. Pričakovanja so velika, kaj bo prinesel, pa je težko napovedati. Dogovori peščice voditeljev, ki so se zbrali v Bruslju, bodo gotovo zaznamovali skorajšnjo razpravo evropskih poslancev z Junckerjem in predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom v Strasbourgu. Teme, ki se jih bodo lotili, bodo tudi sodelovanje EU s Turčijo za zajezitev tega vala beguncev in migrantov, ter financiranje kriznih ukrepov, ki jih izvajajo prizadete države Povezave. Kaj vse nas še čaka, smo želeli osvetliti s strokovnjakom za varnostna vprašanja Damirjem Črnčecom. Prisluhnimo pogovoru.   Škrlec: Gospod Črnčec, kako ocenjujete odziv Evropske unije na migrantsko krizo. Vrstijo se krizni sestanki, izredna srečanja, a rešitev ni. 28-terica se ne zna dogovoriti o res učinkovitih ukrepih.   Črnčec: Ta migrantska kriza seveda ni nekaj novega, spremljali smo jo lahko na obalah Sredozemlja, Italije, v preteklih letih. Iskale so se rešitve, vendar pravih rešitev ni, tako kot si sama ugotovila. Kar mene pri vsem skupaj zaskrbljuje je to, ne da ni rešitev, tiste rešitve, ki se ponujajo, se jih poskuša sprejemati s preglasovanjem ali pa pod krinko deljenja bremen, vsiljevati nekatere rešitve, ki niso dobre rešitve, drugim državam članicam. Tukaj naj povem, da jaz seveda menim, da je bila velika napaka javni poziv, ki je prišel iz Nemčije, da so vsi begunci ali ilegalni migranti dobrodošli v Nemčiji. Sedaj se je to že pokazalo, da je bila to velika napaka, ceno pa plačujemo vsi skupaj, tudi Slovenija.   Škrlec: Rekli ste, migrantska kriza ni nekaj novega. A vendar, dobili smo vtis, da je presenetila EU. Je bilo tako veliko število migrantov na staro celino res težko predvideti? Gre za sprenevedanje?   Črnčec: Ja, jaz mislim, da smo mi kot družba, ki temelji na judovsko-krščanskih koreninah, ki izhaja iz antike, družba, ki je razvila sistem človekovih pravic, demokracije, do ene zelo visoke stopnje, tudi družba, kjer je vprašanje ali lahko sploh še povemo tisto, kar zares mislimo, vprašanje politične korektnosti, tisto, ki je nekako napeljalo k temu, da smo si enostavno zatiskali oči, da nam grozi migrantska invazija in seveda, to ni vprašanje danes, včeraj ali pa jutri, ampak je to vprašanje, ki je bilo pred nami že nekaj let in bo pred nami še desetletja. Vzroki so zelo preprosti, Evropejci se staramo, imamo zelo visok standard življenja, na drugi strani pa južno od nas, torej na južnih obalah Sredozemlja in proti Afriki prihaja populacija, mlada populacija, nataliteta je velika. Demografski razkoraki so naslednji, torej v Evropi je ocena, da bomo čez 30 let približno na enakem številu, torej dobrih 500, 600 milijonov prebivalcev, na drugi strani, pa bo samo na kontinentu Afrike ta številka šla iz ene milijarde na tri milijarde. In seveda v Afriki, na Bližnjem vzhodu, na Daljnem vzhodu je neko prepričanje, kako je Evropa obljubljena dežela, posledice tega so ti migrantski vdori v Evropo, ki so seveda organizirani. Te velike količine ljudi, ki prihajajo, kažejo na to, da to ni seveda slučajno, ampak, da je tukaj zelo jasna, jaz temu pravim grandstrategija, uničevanja Evrope, kot jo poznamo danes. Na nas pa je, da to seveda enostavno prepoznamo, da to razumemo in začnemo v skladu s tem razumevanjem, s tem izhodiščem delovati v naprej.   Škrlec: Verjetno lahko tudi v tej luči lahko komentiramo dejstvo, da med migranti niso samo prebivalci Sirije, kjer je morda v tem trenutku najhuje, kjer vlada državljanska vojna?   Črnčec: Kar je seveda meni tukaj zelo zanimivo je naslednje, torej sirijska vojna divja že več kot štiri leta. Velika večina teh beguncev je postala beguncev, ko so šli iz Sirije, so postali begunci v sosednjih državah. Torej govorimo o cca. osem milijonih ljudi. Prav tako poznamo številke znotraj razseljenih oseb v Siriji, ki so tudi več milijonske. Pa vendarle, ti begunci so bili begunci, dokler so bili v sosednjih državah, torej v Turčiji, Libanonu, da ne naštevam dalje. Ko so se pa odločili, ko jih je nekdo spodbudil k temu, da zapustijo kraj, kjer so bili prej, torej nekaj let, in gredo proti Evropi, so pa seveda postali migranti z nekim zelo jasnim motivom.   Škrlec: Begajo poteze Nemčije, to ste tudi sami omenili. Marsikdo se je spraševal, se še sprašuje, zakaj je sprva tako velikodušno odprla vrata migrantom. Kaj je po vašem v ozadju? Bi bilo drugače, če bi Berlin že v začetku reagiral drugače, bolj zadržano?   Črnčec: Seveda, verjetno bi bilo. To sporočilo bi bilo tudi slišano, tako pa je bilo slišano ravno nasprotno sporočilo. V taboriščih v Turčiji, v drugih državah Bližnjega vzhoda, kjer se nahajajo begunci iz Sirije, ki so danes postali migranti, so slišali, da je Nemčija postala obljubljena dežela in to je seveda še dodatno tiste skeptike, ki tega prej niso storili v prejšnjih letih, vzpodbudilo k temu, da so odšli iz teh taborišč. In seveda, to je postala tudi velika priložnost za špekulante, za organiziran kriminal, ki velike denarje služi s tem, da plačuje, daje slabe čolne na razpolago migrantom, ki potem iz obal Turčije gredo na grške otoke in od tam naprej proti Evropi.   Škrlec: Kaj je po vašem v ozadju te poteze Berlina, ki je sprva, pravzaprav lahko rečemo, vabil migrante?   Črnčec: Jaz mislim, da je stvar zelo kompleksna. Tukaj ne verjamem v neke teorije zarote. Verjetno je bila ocena v Nemčiji, da za ohranjanje gospodarske rasti, ker Nemčija ima podobne izzive, kot jih imamo v Sloveniji, torej, skozi nataliteto, demografske trende, ki so zelo slabi, na drugi strani pa visok standard v družbi, torej tudi pokojninska reforma je tista, ki je problematična pri njih, staramo se, vedno več ljudi prejema pokojnine, in seveda, da polniš to pokojninsko blagajno je najbolj enostaven način, da imaš gospodarsko rast, veliko zaposlenost in delavce, ki plačujejo. Začelo se je, po mojem, nekako z razmislekom, da nek vpliv, torej nek migrantski dotok v Nemčijo, ki bo zapolnil delovna mesta v tovarnah, je tisto, kar bo Nemčijo gnalo v prihodnje še naprej. Napaka v tej oceni, pa je seveda bila, da zelo težko selekcioniraš ali pa dotok številčno omejiš.   Škrlec: V našo državo migranti množično prihajajo iz Hrvaške. Kako vidite poteze naše južne sosede, ki se ne drži dogovorov in brez predhodnih napovedi nadaljuje z nenadzorovanim pošiljanjem ljudi na slovensko mejo?   Črnčec: Jaz mislim, da je naš kazenski zakonik tukaj zelo jasen, da je vsak organiziran prehod slovenske meje s strani legalnih migrantov, torej, tako na njihovi strani, kot na naši strani, kaznivo dejanje in jaz mislim, da bo treba pogledati to v naprej. Težko komentiram, bom rekel, razen to, več kot očitno je Hrvaška v predvolilni kampanji, na eni strani, na drugi strani, poteze, ki jih vleče, ne samo da niso racionalne, ampak so škodljive, ne samo za Hrvaško, za Slovenijo in celotno evropsko zgodbo in idejo.   Škrlec: Slišimo opozorila, da se vse dogaja na robu geopolitičnega prostora, ki je zelo ranljiv. Je mogoče, da zaradi migrantske krize pride do zaostritve varnostnih razmer na območju Zahodnega Balkana tudi zaradi kopice nerešenih vprašanj iz preteklosti?   Črnčec: Kaj mene tukaj zares skrbi je naslednje. Poglejte, predstavljajmo si, da v našo hišo nekdo nasilno vdre, mu odstopimo potem, ko že nasilno vdre, eno sobico in čez leto, dve ali pa deset zahteva celo hišo ali pa nam mogoče velikodušno odstopi samo svojo eno nišo na podstrešju. Jaz mislim, da to se dogaja danes v tej naši evropski hiši in Slovenija je tudi pred tem izzivom, kako se bo s tem soočila. Kajti, ko ti nekdo že nasilno vstopi v tvojo hišo, ti jasno pove, da se sploh ne misli držati tvojih pravil vladavine prava in tvojih civilizacijskih načel. Praksa multikulturnosti v Evropi je zelo jasna, ta ne živi. Torej z vsem tem se je treba spopasti, to razumeti, da enostavno to ni način, kako bomo te stvari razreševali in najti rešitve v to smer.   Škrlec: Lahko neenotnost v stališčih do migrantske krize ogrozi Evropsko unijo? Kako komentirate strahove o razpadu schengenskega prostora in tudi celo vse Povezave? Komu je to v interesu?   Črnčec: Dovolite, da še odgovorim na tisto prejšnjo vprašanje Zahodnega Balkana. Pojavljajo se neke špekulacije o tem, da Zahodni Balkan postaja neke vrste čakalnica pred vstopom v Evropsko unijo in da se na Schengenu, oziroma na zunanjih mejah Evrope gradi zid oziroma ograja bodisi v prenesenem smislu, bodisi v tem konkretnem fizičnem smislu, kot je recimo na primeru Madžarske. Jaz mislim, da Evropa in vsa ta ideja Zahodnega Balkana in ogrožanje varnosti in stabilnosti je več kot očitna. Takšen dotok migracijskih populacij, ki že v začetku jasno kažejo, da ne mislijo spoštovati pravil igre države, v katere prihajajo, kažejo na to, da bomo imeli varnostne težave, ne danes, ampak tudi v prihodnje. Tukaj je treba še dodati zelo jasno, da tukaj ni dilem, ampak so jasni dokazi, da so med temi migranti tudi vojaki, ki so bili v Siriji na Asadovi strani, da so vmes vojaki, ki so pripadniki Islamske države. Tudi ta trend postopnega poizkusa radikalne islamizacije v Evropi je tudi več kot očiten. Torej, varnostna vprašanja, ne samo regionalna, torej na Zahodnem Balkanu, ampak v celotni Evropski uniji in znotraj držav članic, so tista, ki nas čakajo vse skupaj. In jaz mislim,da edini dober in učinkovit način, kako se s tem spopasti je medsebojno sodelovanje, zaupanje, izmenjava informacij in seveda jasno vztrajati pri tej skupni evropski ideji, kajti to je civilizacija, ki je po mojem prepričanju dosegla tisto, kar si človeštvo zares lahko največ želi.   Škrlec: Ne le Evropska unija, ukrepati mora verjetno vsa mednarodna skupnost. Se tega loteva na pravi način? Zdi se da, ne zna odločneje poseči tja od koder ta težava, migrantska kriza pravzaprav izvira.   Črnčec: Jaz mislim, da je samo vprašanje Sirije precej enostavno vprašanje. Mislim, da je recimo rešitev avstralskega modela, kot je pomorska blokada obal Turčije, eden od načinov, kako zaustavimo dotok preko Turčije. Ampak odprto imamo kompletno južno Sredozemlje, torej, Libija, Alžirija, torej obale preko katerih prihajajo tudi migranti, ki niso direktno vpleteni v neke vojne situacije na Sredozemlju ali pa v Afriki. Iščejo v bistvu, kot sem dejal prej, neko boljše življenje na račun tega kakšna je situacija tam. Torej neke vrste intervencionizem Evropske unije je tisto, kar postaja nujnost, po mojem mišljenju. In seveda to, da smo v preteklih letih popolnoma zanemarili varnostni aparat, oslabili policijo, oslabili vojsko, tudi na primeru Slovenije je temu tako, kljub jasnim nekim zavezam, da bomo recimo tisti, ki smo članice Nato namenili za vojsko 2% bruto družbenega produkta, tega nismo storili in jaz mislim, da je sedaj skrajni čas, da se zavemo tega, da ni socialne varnosti, da ni vseh dobrobiti, ki nam jih naša civilizacija daje, brez tega, da imamo varnost. Kajti, ko izgubimo varnost, bo tudi vse drugo izginilo. In jaz mislim, da je to tista zares prava debata, o kateri se moramo pogovarjati in tudi razumeti, da seveda običajno je tako, da konflikt, težave se razrešujejo tam, kjer nastanejo. Torej, tudi tem beguncem, ko so še begunci, ko so pregnani iz lastne države, je treba pomagati na kraju samem. Jaz mislim, da to je tista najvišja oblika humanitarnosti, ki jo vsi skupaj lahko zagovarjamo in tudi strmimo k temu, da to tudi dosežemo. Torej s pomočjo vojaške intervencije na eni strani in vzpostavljanje pogojev, da ti ljudje, ki so bili pregnani iz domov, dobijo možnost, da se na te domove svoje vrnejo.   Škrlec: Damir Črnčec, hvala za pogovor. Vir: http://audio.ognjisce.si/oddaje/EU_v_zivo/2015, 25. oktober 2015

preberi več

Has the bad bank become a tycoon bank?

14.10.2015

The dismissal of international experts from the Board of Directors of the Bank Assets Management Company (BAMC) leaves us with more questions than answers. It has now become clear that the reason for their “decapitation” does not lie in their excessive salaries which serve merely as an excellent cause and smokescreen to cover up greed and outlived instinct of interest groups that have failed to manage the BAMC in the same way they manage politics, state-owned enterprises and mainstream media. A few months ago former Finance Minister Šušteršič answered the question “Why foreigners?” as follows: “Because I was searching for experts to whom the names such as Jamnik, Isajlović and Zemljarić meant nothing.” Who would not seek “advice” from the aforementioned persons but possess practical experience and good practice regarding the sale of bad assets, which would allow for the highest possible repayment of public resources earmarked for the banking system recovery. The law-makers and the National Assembly, as the legislator, knowingly supported the fact that foreign experts would be paid as much as they would be paid abroad and not as much as determined by Lahovnik's law. Namely, fair remuneration and performance bonus would decrease their “susceptibility” to integrate, by engaging in potential “side” business, into the economic-political elite which is, unfortunately, managed by exactly those who have created such a bank hole. We could argue that this formed the basis of the law, as the banking system recovery in the amount of six billion euros was the largest financial intervention in connection to the public money – taxpayers' money – in the history of Slovenia. Independence, international references and autonomy of BAMC bodies represent the basis of the Act Defining the Measures of the Republic of Slovenia to Strengthen Bank Stability designed to prevent a moral hazard – which means that debtors and former governing boards of the banks that have been recapitalized with the taxpayers' money can influence the process of solving the bad loans problem and are, in doing so, even rewarded with discounts at the taxpayers' expense. The bank restructuring and the subsequent curbing of the inflow of new bad debts were needed to restore the economic growth. The austerity measures and the bank system recovery were therefore a prerequisite for the economic growth rebound and, consequently, a decrease in risk premium on Slovenian bonds. The ruling economic-political elite heaved a sigh of relief - the troika did not and will not come to Slovenia. Business transactions will resume in a way the elite knows best.    By enforcing the changes the BAMC is now “open for business”! And what can we expect? Well, probably something similar to what is happening in the process of liquidation of the “Factor banka d.d”, where a prominent member of the ruling economic-political elite, through a chain of companies owned by his relative or acquaintances, is managing the undertaking, who has bought, with the loan granted by the “Factor banka d.d” and without his own resources, a building, and who has arranged the documentation at the expense of the bank loan. With the arrival of the crisis the project was no longer profitable. If the loan had been transferred to the BAMC, the member of the ruling economic-political elite would have been expropriated. The BAMC would have cashed the mortgage insurance, taken over the project and then, through transparent procedures, sold it to a buyer without any possible connections to the debtor or his representative. In low start position is a Brežice media-spa-marina tycoon who is discussing with his Eastern friends the repurchase of the 150-million-euros bank hole he has created at a discounted price of 30 or 40 million euros. Or a legal, financial and octopus-like expert who, through his mediators, is controlling the undertaking with an excellent-positioned plot and hopes to receive a 90-percent discount for the “sale of the project”. The BAMC has now become “open for business”, for business transactions and a gift the current authorities have consciously given to “economic-political” elites. All these financial holes will be covered by taxpayers who already owe 30 billion euros - 15,000 euros each. In the future the BAMC will, taking into account “friendly” valuations and using various development strategies, “rehabilitate” hand-picked tycoons. As many times before, we all know it all but are willing to do nothing to stop the interest groups and to prevent a moral hazard and subsequent accumulation of wealth by privileged economic-political elites which appear to be untouchable also for law enforcement authorities. The bad bank – good business for the tycoon elite. The tales of morality and ethics – a good-night fairy tale. Good morning, Slovenia! Association for European Slovenia, 11 October 2015

preberi več

Vladavina prava in ekonomska kriza: vzroki, povezave in posledice

V organizaciji Društva Evropska Slovenija je od 24.9. do 25. 9. 2015, na gradu Jable v Mengšu, potekala že tradicionalna mednarodna pravniška konferenca na temo Vladavina prava in ekonomska kriza: vzroki, povezave in posledice, kjer so se nam pridružili ugledni domači in mednarodni strokovnjaki. Vljudno vabljeni k ogledu fotogalerije in posnetka sklepne okrogle mize, ki jo je povezoval dr. Matej Avbelj, podpredsednik Društva Evropska Slovenija, dekan Fakultete za državne in evropske študije in kjer so sodelovali: - Bojan Bugarič (Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta) - Jan Zobec (Ustavno sodišče Republike Slovenije) - Žiga Turk (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo) - Igor Masten (Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta) - Adam Czarnota (Direktor mednarodnega znanstvenega Inštituta za sociologijo prava Onati in profesor pravne fakultete na Univerzi New South Walesa v Avstraliji). 

preberi več

29.09.2015

Seminar o Post-socialističnem pravu in pravni kulturi

  V torek 13.1. 2015 je v okviru društva Evropska Slovenija na kolokviju o Post-socialističnem pravu in pravni kulturi gostoval Dr. Rafal Manko (http://uva.academia.edu/RafalManko). Z njim se je v ožjem strokovnem krogu pravnih strokovnjakov pogovarjal dr. Matej Avbelj. Izpostavljene so bile podobnosti in razlike med Poljsko in Slovenijo na pravnem področju ter še posebej v kontekstu pravne kulture kot celote. Sogovornika sta se strinjala, da je mogoče govoriti o Srednjeevropski pravni družini, ki jo zaznamuje pretirana zavezanost pravnemu formalizmu ter bridke izkušnje s totalitarnim komunističnim sistemom. Ta kombinacija poraja številne negativne izzive, s katerimi se bodo morale soočati generacije pravnikov v naslednjih letih in desetletjih.

preberi več

17.01.2015

Nagovor doc. dr. Damirja Črnčeca, predsednika Društva Evropska Sloven

V nadaljevanju si lahko preberete nagovor doc. dr. Damirja Črnčeca, predsednika Društva Evropska Slovenija, s katerim je odprl predavanje glavnega namestnika pomočnika sekretarja ameriškega Urada za politično-vojaške zadeve Todda C. Chapmana na temo Oblikovanje koalicij in globalne varnostne grožnje. Predavanje je potekalo v ponedeljek, 8. decembra 2014, v hotelu Slon v Ljubljani. Spoštovani gostje, dragi prijatelji! Dobrodošli na novem mednarodnem dogodku Evropske Slovenije, tokrat na temo globalne varnosti ter Slovenije, aktivne članice Evropske unije in zveze NATO. Dear guests, dear friends! Welcome to this get-together addressing a very important part of globalization, global security concerns, or better said: global security challenges, successes and failures.  We in the Association for European Slovenia are, among many other things, also strong supporters and proponents of transatlantic ideas. In 2004 Slovenia joined two organizations it had always belonged to, the family of nations sharing the same values, the European Union and NATO. We are part of the Western civilization as well as part of transatlantic foreign political and security flows. In spring this year we celebrated the 10th anniversary of Slovenia’s membership in the EU much louder than its membership in NATO. There are very simple historical reasons for that, but we in the Association for European Slovenia refuse to believe in them. We are convinced that the only way for Slovenia to become European Slovenia is for Slovenia to be an active member of both, the EU and NATO. Having that in mind, allow me to welcome our guest from across the ocean, Mr. Todd C. Chapman, who will give a lecture on the complexity of the world today.  Welcome and thank you very much, Mr. Chapman. Our second guest is one of Slovenia's most experienced diplomats of the modern generation, Ambassador Mr. Igor Senčar, who is going to host our round table discussion.  Igor, thank you for being with us today. The floor is yours.  

preberi več

11.12.2014

Predavanje: Oblikovanje koalicij in globalne varnostne grožnje

V ponedeljek, 8. decembra 2014, je v Hotelu Slon potekalo predavanje glavnega namestnika pomočnika sekretarja ameriškega Urada za politično-vojaške zadeve Todda C. Chapmana na temo Oblikovanje koalicij in globalne varnostne grožnje. Okroglo mizo je povezoval mag. Igor Senčar, veleposlanik, nekdanji državni sekretar in stalni predstavnik Republike Slovenije pri Evropski uniji, na predavanju pa je sodeloval tudi predsednik Društva Evropska Slovenija dr. Damir Črnčec.

preberi več

9.12.2014

Posvet o Majniški deklaraciji: Slovensko stoletje 1917 – 2014

Slovenci množično podpisujejo Majniško deklaracijo 2014, ki je bila prvič predstavljena v Slovenski filharmoniji 8. maja 2014. V času gospodarske in politične krize se v javnosti pojavljajo ugovori, ki jih je mogoče razumeti kot nasprotovanje slovenski istovetnosti in celo domneve, da je bila ustanovitev slovenske države zgrešena. Tako je društvo Evropska Slovenija skupaj z Zborom za republiko in Združenjem za vrednote slovenske osamosvojitve organiziralo posvet o Majniški deklaraciji z naslovom: Slovensko stoletje 1917 – 2014. Posvet je potekal v torek, 17. junija 2014, ob 16.00 uri, v prostorih Državnega sveta Republike Slovenije, Šubičeva ulica 4, Ljubljana. Posvet o Majniški deklaraciji je bil množično obiskan, saj je dvorana kar pokala po šivih. Uvodoma so obiskovalce pozdravili predstavniki organizatorjev: dr. Damir Črnčec, predsednik Društva Evropska Slovenija, Aleš Hojs, Aleš Primc in dr. Lovro Šturm. O Majniški deklaraciji (1917, 1989, 2014) in vprašanjih slovenske državnosti in odnosov z drugimi narodi ter o dosežkih in težavah gibanj, ki jih imenujemo evropska in slovenska pomlad, o tveganih potezah slovenske zunanje politike v zadnjem času so nato spregovorili: dr. Matej Avbelj, dr. Stane Granda, dr. Tone Jerovšek, dr. Janez Juhant, dr. Dimitrij Rupel, dr. Andreja Valič Zver in dr. Žiga Turk.

preberi več

21.09.2014

dr. Matej Avbelj

"Namesto da skušamo odpraviti vzroke za krizo in vzpostaviti prejšnje urejeno stanje, je treba začeti de novo in v odsotnosti temeljev demokratične in pravne države zgraditi prav te. To pa zahteva troje: ponotranjenje liberalne misli, oblikovanje elit z integriteto ter vzpostavitev trdnih institucij na zasebnem, civilnodružbenem in javnem področju".

preberi več

21.09.2014

dr. Damir Črnčec

"Zmožnost lastnega intra- in ekstraupravljanja je odvisna od zmožnosti sprejemanja odločitev. Ta možnost se zmanjšuje s povečevanjem zadolženosti države in z njeno zunanjo nekredibilnostjo zaradi nenavadnih ravnanj njenih upravljavcev. Kajti za Slovenijo je edina prava alternativa sodobna demokracija, vpeta v evroatlantske integracije, dobro upravljana in vodena demokratična Evropska Slovenija".

preberi več

21.09.2014

dr. Dejan Hozjan

"Izobraževalni sistem se ne sme zminimalizirati le za potrebe dela in gospodarstva, ampak bi moral primarno služiti učlovečenju človeka in ga razvijati tudi za potrebe družbene participacije".

preberi več

21.09.2014

Jerneja Penca

"Iz nepojasnjenega razloga je v splošnem zakoreninjeno razmišljanje o nekakšnem večstopenjskem pravnem sistemu, v katerem določene pravne norme veljajo za drugorazredne, če sploh za pravne". "Namesto nestrinjanja ali nesprejemanja argumentov se sporazumevanje preliva v nestrpno in izključevalno retoriko, ki je postala del običajne razprave na javnem področju". "Če se o okolju že razmišlja ustvarjalno, se to počne v okviru ekonomskih priložnosti, vendar celo tedaj premisleki ne segajo dlje kot do posplošenih ocen, da okolje predstavlja neko neizkoriščeno možnost. Strategij o tem, kakšno vlogo nameniti okolju v odnosu do gospodarstva na državni ravni, pa ni".

preberi več

21.09.2014

dr. Žiga Andoljšek

"Mladi končno pričakujemo pravičnost pri trošenju proračunskih sredstev, ne pa da se danes neodgovorno živi na račun prihodnjih generacij. Vpis fiskalnega pravila v ustavo kaže na zrelost ekonomije, da se zaveda razmer, tako dobrih, kot slabih. Fiskalno pravilo temelji na predpostavki, da imajo izredni dogodki enkraten značaj in se po odpravi nesorazmerja mora najti uravnotežen proračun na srednji rok".

preberi več

21.09.2014