Nasilni vdori v našo in skupno evropsko hišo
Predsednik Društva Evropska Slovenija in strokovnjak za varnostna vprašanja Damir Črnčec je za radio Ognjišče odgovarjal na vprašanja glede begunsko - migracijske krize s katero se sooča Evropa. V rubriki Evropska unija v živo je predstavil tudi svoje videnje nekaterih potez Nemčije in Hrvaške. V nadaljevanju objavljamo celoten pogovor. Vabljeni k branju!
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, lepo pozdravljeni!
Kot že nekaj rubrik „Evropska unija v živo“ v zadnjega pol leta, bomo tudi tokratno namenili begunsko-migracijski krizi, s katero se sooča stara celina. Potem, ko jo še kako občuti tudi Slovenija, smo poklicali strokovnjaka za varnostna vprašanja Damirja Črnčeca. Predstavil je svoje videnje nekaterih potez Nemčije in Hrvaške, ter tudi oceno odziva vse Povezave na aktualno dogajanje. V znamenju begunsko-migracijske krize je minil tudi Kongres Evropske ljudske stranke v Madridu. K poslušanju rubrike, vas lepo vabim. Helena Škrlec.
Zaradi vala beguncev in migrantov na staro celino, ki ne pojenja, ob tako imenovani balkanski poti, vladajo vse bolj krizne razmere. V Evropski komisiji ocenjujejo, da je zato nujno potrebno močno okrepiti sodelovanje, posvetovanje in takojšnje ukrepanje. Njen predsednik Jean Claude Juncker je za današnje popoldne sklical mini vrh držav EU zahodnega Balkana. Pričakovanja so velika, kaj bo prinesel, pa je težko napovedati. Dogovori peščice voditeljev, ki so se zbrali v Bruslju, bodo gotovo zaznamovali skorajšnjo razpravo evropskih poslancev z Junckerjem in predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom v Strasbourgu. Teme, ki se jih bodo lotili, bodo tudi sodelovanje EU s Turčijo za zajezitev tega vala beguncev in migrantov, ter financiranje kriznih ukrepov, ki jih izvajajo prizadete države Povezave. Kaj vse nas še čaka, smo želeli osvetliti s strokovnjakom za varnostna vprašanja Damirjem Črnčecom. Prisluhnimo pogovoru.
Škrlec:
Gospod Črnčec, kako ocenjujete odziv Evropske unije na migrantsko krizo. Vrstijo se krizni sestanki, izredna srečanja, a rešitev ni. 28-terica se ne zna dogovoriti o res učinkovitih ukrepih.
Črnčec:
Ta migrantska kriza seveda ni nekaj novega, spremljali smo jo lahko na obalah Sredozemlja, Italije, v preteklih letih. Iskale so se rešitve, vendar pravih rešitev ni, tako kot si sama ugotovila. Kar mene pri vsem skupaj zaskrbljuje je to, ne da ni rešitev, tiste rešitve, ki se ponujajo, se jih poskuša sprejemati s preglasovanjem ali pa pod krinko deljenja bremen, vsiljevati nekatere rešitve, ki niso dobre rešitve, drugim državam članicam. Tukaj naj povem, da jaz seveda menim, da je bila velika napaka javni poziv, ki je prišel iz Nemčije, da so vsi begunci ali ilegalni migranti dobrodošli v Nemčiji. Sedaj se je to že pokazalo, da je bila to velika napaka, ceno pa plačujemo vsi skupaj, tudi Slovenija.
Škrlec:
Rekli ste, migrantska kriza ni nekaj novega. A vendar, dobili smo vtis, da je presenetila EU. Je bilo tako veliko število migrantov na staro celino res težko predvideti? Gre za sprenevedanje?
Črnčec:
Ja, jaz mislim, da smo mi kot družba, ki temelji na judovsko-krščanskih koreninah, ki izhaja iz antike, družba, ki je razvila sistem človekovih pravic, demokracije, do ene zelo visoke stopnje, tudi družba, kjer je vprašanje ali lahko sploh še povemo tisto, kar zares mislimo, vprašanje politične korektnosti, tisto, ki je nekako napeljalo k temu, da smo si enostavno zatiskali oči, da nam grozi migrantska invazija in seveda, to ni vprašanje danes, včeraj ali pa jutri, ampak je to vprašanje, ki je bilo pred nami že nekaj let in bo pred nami še desetletja. Vzroki so zelo preprosti, Evropejci se staramo, imamo zelo visok standard življenja, na drugi strani pa južno od nas, torej na južnih obalah Sredozemlja in proti Afriki prihaja populacija, mlada populacija, nataliteta je velika. Demografski razkoraki so naslednji, torej v Evropi je ocena, da bomo čez 30 let približno na enakem številu, torej dobrih 500, 600 milijonov prebivalcev, na drugi strani, pa bo samo na kontinentu Afrike ta številka šla iz ene milijarde na tri milijarde. In seveda v Afriki, na Bližnjem vzhodu, na Daljnem vzhodu je neko prepričanje, kako je Evropa obljubljena dežela, posledice tega so ti migrantski vdori v Evropo, ki so seveda organizirani. Te velike količine ljudi, ki prihajajo, kažejo na to, da to ni seveda slučajno, ampak, da je tukaj zelo jasna, jaz temu pravim grandstrategija, uničevanja Evrope, kot jo poznamo danes. Na nas pa je, da to seveda enostavno prepoznamo, da to razumemo in začnemo v skladu s tem razumevanjem, s tem izhodiščem delovati v naprej.
Škrlec:
Verjetno lahko tudi v tej luči lahko komentiramo dejstvo, da med migranti niso samo prebivalci Sirije, kjer je morda v tem trenutku najhuje, kjer vlada državljanska vojna?
Črnčec:
Kar je seveda meni tukaj zelo zanimivo je naslednje, torej sirijska vojna divja že več kot štiri leta. Velika večina teh beguncev je postala beguncev, ko so šli iz Sirije, so postali begunci v sosednjih državah. Torej govorimo o cca. osem milijonih ljudi. Prav tako poznamo številke znotraj razseljenih oseb v Siriji, ki so tudi več milijonske. Pa vendarle, ti begunci so bili begunci, dokler so bili v sosednjih državah, torej v Turčiji, Libanonu, da ne naštevam dalje. Ko so se pa odločili, ko jih je nekdo spodbudil k temu, da zapustijo kraj, kjer so bili prej, torej nekaj let, in gredo proti Evropi, so pa seveda postali migranti z nekim zelo jasnim motivom.
Škrlec:
Begajo poteze Nemčije, to ste tudi sami omenili. Marsikdo se je spraševal, se še sprašuje, zakaj je sprva tako velikodušno odprla vrata migrantom. Kaj je po vašem v ozadju? Bi bilo drugače, če bi Berlin že v začetku reagiral drugače, bolj zadržano?
Črnčec:
Seveda, verjetno bi bilo. To sporočilo bi bilo tudi slišano, tako pa je bilo slišano ravno nasprotno sporočilo. V taboriščih v Turčiji, v drugih državah Bližnjega vzhoda, kjer se nahajajo begunci iz Sirije, ki so danes postali migranti, so slišali, da je Nemčija postala obljubljena dežela in to je seveda še dodatno tiste skeptike, ki tega prej niso storili v prejšnjih letih, vzpodbudilo k temu, da so odšli iz teh taborišč. In seveda, to je postala tudi velika priložnost za špekulante, za organiziran kriminal, ki velike denarje služi s tem, da plačuje, daje slabe čolne na razpolago migrantom, ki potem iz obal Turčije gredo na grške otoke in od tam naprej proti Evropi.
Škrlec:
Kaj je po vašem v ozadju te poteze Berlina, ki je sprva, pravzaprav lahko rečemo, vabil migrante?
Črnčec:
Jaz mislim, da je stvar zelo kompleksna. Tukaj ne verjamem v neke teorije zarote. Verjetno je bila ocena v Nemčiji, da za ohranjanje gospodarske rasti, ker Nemčija ima podobne izzive, kot jih imamo v Sloveniji, torej, skozi nataliteto, demografske trende, ki so zelo slabi, na drugi strani pa visok standard v družbi, torej tudi pokojninska reforma je tista, ki je problematična pri njih, staramo se, vedno več ljudi prejema pokojnine, in seveda, da polniš to pokojninsko blagajno je najbolj enostaven način, da imaš gospodarsko rast, veliko zaposlenost in delavce, ki plačujejo. Začelo se je, po mojem, nekako z razmislekom, da nek vpliv, torej nek migrantski dotok v Nemčijo, ki bo zapolnil delovna mesta v tovarnah, je tisto, kar bo Nemčijo gnalo v prihodnje še naprej. Napaka v tej oceni, pa je seveda bila, da zelo težko selekcioniraš ali pa dotok številčno omejiš.
Škrlec:
V našo državo migranti množično prihajajo iz Hrvaške. Kako vidite poteze naše južne sosede, ki se ne drži dogovorov in brez predhodnih napovedi nadaljuje z nenadzorovanim pošiljanjem ljudi na slovensko mejo?
Črnčec:
Jaz mislim, da je naš kazenski zakonik tukaj zelo jasen, da je vsak organiziran prehod slovenske meje s strani legalnih migrantov, torej, tako na njihovi strani, kot na naši strani, kaznivo dejanje in jaz mislim, da bo treba pogledati to v naprej. Težko komentiram, bom rekel, razen to, več kot očitno je Hrvaška v predvolilni kampanji, na eni strani, na drugi strani, poteze, ki jih vleče, ne samo da niso racionalne, ampak so škodljive, ne samo za Hrvaško, za Slovenijo in celotno evropsko zgodbo in idejo.
Škrlec:
Slišimo opozorila, da se vse dogaja na robu geopolitičnega prostora, ki je zelo ranljiv. Je mogoče, da zaradi migrantske krize pride do zaostritve varnostnih razmer na območju Zahodnega Balkana tudi zaradi kopice nerešenih vprašanj iz preteklosti?
Črnčec:
Kaj mene tukaj zares skrbi je naslednje. Poglejte, predstavljajmo si, da v našo hišo nekdo nasilno vdre, mu odstopimo potem, ko že nasilno vdre, eno sobico in čez leto, dve ali pa deset zahteva celo hišo ali pa nam mogoče velikodušno odstopi samo svojo eno nišo na podstrešju. Jaz mislim, da to se dogaja danes v tej naši evropski hiši in Slovenija je tudi pred tem izzivom, kako se bo s tem soočila. Kajti, ko ti nekdo že nasilno vstopi v tvojo hišo, ti jasno pove, da se sploh ne misli držati tvojih pravil vladavine prava in tvojih civilizacijskih načel. Praksa multikulturnosti v Evropi je zelo jasna, ta ne živi. Torej z vsem tem se je treba spopasti, to razumeti, da enostavno to ni način, kako bomo te stvari razreševali in najti rešitve v to smer.
Škrlec:
Lahko neenotnost v stališčih do migrantske krize ogrozi Evropsko unijo? Kako komentirate strahove o razpadu schengenskega prostora in tudi celo vse Povezave? Komu je to v interesu?
Črnčec:
Dovolite, da še odgovorim na tisto prejšnjo vprašanje Zahodnega Balkana. Pojavljajo se neke špekulacije o tem, da Zahodni Balkan postaja neke vrste čakalnica pred vstopom v Evropsko unijo in da se na Schengenu, oziroma na zunanjih mejah Evrope gradi zid oziroma ograja bodisi v prenesenem smislu, bodisi v tem konkretnem fizičnem smislu, kot je recimo na primeru Madžarske. Jaz mislim, da Evropa in vsa ta ideja Zahodnega Balkana in ogrožanje varnosti in stabilnosti je več kot očitna. Takšen dotok migracijskih populacij, ki že v začetku jasno kažejo, da ne mislijo spoštovati pravil igre države, v katere prihajajo, kažejo na to, da bomo imeli varnostne težave, ne danes, ampak tudi v prihodnje. Tukaj je treba še dodati zelo jasno, da tukaj ni dilem, ampak so jasni dokazi, da so med temi migranti tudi vojaki, ki so bili v Siriji na Asadovi strani, da so vmes vojaki, ki so pripadniki Islamske države. Tudi ta trend postopnega poizkusa radikalne islamizacije v Evropi je tudi več kot očiten. Torej, varnostna vprašanja, ne samo regionalna, torej na Zahodnem Balkanu, ampak v celotni Evropski uniji in znotraj držav članic, so tista, ki nas čakajo vse skupaj. In jaz mislim,da edini dober in učinkovit način, kako se s tem spopasti je medsebojno sodelovanje, zaupanje, izmenjava informacij in seveda jasno vztrajati pri tej skupni evropski ideji, kajti to je civilizacija, ki je po mojem prepričanju dosegla tisto, kar si človeštvo zares lahko največ želi.
Škrlec:
Ne le Evropska unija, ukrepati mora verjetno vsa mednarodna skupnost. Se tega loteva na pravi način? Zdi se da, ne zna odločneje poseči tja od koder ta težava, migrantska kriza pravzaprav izvira.
Črnčec:
Jaz mislim, da je samo vprašanje Sirije precej enostavno vprašanje. Mislim, da je recimo rešitev avstralskega modela, kot je pomorska blokada obal Turčije, eden od načinov, kako zaustavimo dotok preko Turčije. Ampak odprto imamo kompletno južno Sredozemlje, torej, Libija, Alžirija, torej obale preko katerih prihajajo tudi migranti, ki niso direktno vpleteni v neke vojne situacije na Sredozemlju ali pa v Afriki. Iščejo v bistvu, kot sem dejal prej, neko boljše življenje na račun tega kakšna je situacija tam. Torej neke vrste intervencionizem Evropske unije je tisto, kar postaja nujnost, po mojem mišljenju. In seveda to, da smo v preteklih letih popolnoma zanemarili varnostni aparat, oslabili policijo, oslabili vojsko, tudi na primeru Slovenije je temu tako, kljub jasnim nekim zavezam, da bomo recimo tisti, ki smo članice Nato namenili za vojsko 2% bruto družbenega produkta, tega nismo storili in jaz mislim, da je sedaj skrajni čas, da se zavemo tega, da ni socialne varnosti, da ni vseh dobrobiti, ki nam jih naša civilizacija daje, brez tega, da imamo varnost. Kajti, ko izgubimo varnost, bo tudi vse drugo izginilo. In jaz mislim, da je to tista zares prava debata, o kateri se moramo pogovarjati in tudi razumeti, da seveda običajno je tako, da konflikt, težave se razrešujejo tam, kjer nastanejo. Torej, tudi tem beguncem, ko so še begunci, ko so pregnani iz lastne države, je treba pomagati na kraju samem. Jaz mislim, da to je tista najvišja oblika humanitarnosti, ki jo vsi skupaj lahko zagovarjamo in tudi strmimo k temu, da to tudi dosežemo. Torej s pomočjo vojaške intervencije na eni strani in vzpostavljanje pogojev, da ti ljudje, ki so bili pregnani iz domov, dobijo možnost, da se na te domove svoje vrnejo.
Škrlec:
Damir Črnčec, hvala za pogovor.
Vir: http://audio.ognjisce.si/oddaje/EU_v_zivo/2015, 25. oktober 2015
