Lisica in kokoši. Politična basen.

Piše: Aljuš Pertinač*

Kar sledi, je politična basen. Basen je običajno krajša povest, v kateri nastopajo živali, ki imajo človeške lastnosti in ki ima na koncu neki nauk. Nekaj v smislu, kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade ali pa ne hvali dneva pred nočjo. Ker gre tu za politično basen, je razlika v tem, da v tej nastopajo politiki, ki imajo živalske lastnosti. In na koncu namesto nauka sledi politični epitaf. Pa še nekaj je drugače kot pri običajni basni, vse, kar boste prebrali v nadaljevanju, se je namreč v resnici zgodilo.

Vlada Republike Slovenije, ki je to bolj ali manj zgolj še po imenu, vede pa se vse bolj kot vlada Sončnega kralja Roberta Goloba - Taubija, prvega svojega imena, je imela predpretekli petek svojo zadnjo sejo in se nato odpravila na zaslužene počitnice. To je premierju dalo priložnost, da se loti tistega, kar ga res zanima in veseli. Namreč objav na družbenem omrežju instagram, v katerih v glavni vlogi nastopa njegova domnevno srčna, vsekakor pa profesionalna zasebna spremljevalka. Tako smo lahko v preteklih dneh občudovali posnetek, na katerem se je gospodična Gaber bosa sprehajala po kanalu Gradaščice (ja, prav ste prebrali), za tiste, ki Ljubljano slabše poznate, gre za levi pritok Ljubljanice, ki skozi Trnovo teče po umetni strugi, in v to silila tudi večjega kosmatinca, ki si je po vsej verjetnosti in skladno z najnovejšo slovensko zakonodajo mislil, da so mu najmanj kršene njegove živalske pravice, če se mu že ni celotna zadeva zdela povsem prismojena. Dogajanje je očitno posnel premier sam, ki je objavo posnetka na družbenih omrežjih pospremil z besedilom: ko si draga zaželi morja in emodžijem v obliki sonca.

Ni kaj, prav gotovo objava, ki nas državljane prepričuje, da je premier trdno v sedlu in ima vse niti v svojih rokah ter natančno ve, kam želi peljati to državo.

Mimogrede, Golob bo januarja prihodnje leto star 57 let in kljub temu, da je njegova spremljevalka krepkih 18 let mlajša, pari tovrstne starosti, pa naj gre za estradnike ali instagram vplivneže, podobnih bizarnosti ne delijo s svojimi feni. Še manj seveda to počnejo vodilni politiki, če je že oznaka državnik za nekoga, ki ga bolj kot njegov položaj zanima objavljanje kvazi ljubezenskih izlivov oziroma prismodarij na družbenih omrežjih, prehuda.

Spomnimo, v kampanji in po volilni zmagi se je premier v javnosti predstavljal kot pravi mačo, nekakšna reinkarnacija lika Ostrorogega Jelena iz romana Janeza Jalna. Pogostokrat z veslom v roki in neugnanimi kodri, štrlečimi na vse strani. V zadnjem času oziroma vse odkar je javno znano, da ima profesionalno zasebno spremljevalko oziroma kot bi temu rekel psihoanalitik, dvojni magister Roman Vodeb, libidonalno terapevtko za dušo in telo, pa je vse bolj videti tako, kot bi se literarni Ostrorogi Jelen namesto z Jezerno Rožo oženil s Košato Jelko. Da bi se mu čreva usmradila, bi utegnil poreči kakšen Jelenov sodobnik, če bi ta v resnici živel.

Da se premier ne zna politično vesti, je dobro obveščenim znano že vsaj iz časov njegove prve politične kariere, ko še ni bil na novo odkriti novi politični obraz, pač pa podpredsednik Stranke Alenke Bratušek, ki se ji je na volitvah leta 2014 uspelo za las uvrstiti v parlament. Staroste tranzicijske levice z Milanom Kučanom na čelu so takratnemu prepričljivemu zmagovalcu volitev in kasnejšemu mandatarju Miru Cerarju mlajšemu nemudoma položili na srce, da bi bilo dobro v vladi imeti tudi Bratuškovo, zaradi njenih izkušenj seveda. Cerar je zato dejansko h koalicijskim pogovorom povabil tudi Bratuškovo in kompanijo, vendar se je dokončno zalomilo že na prvem, tako rekoč spoznavnem sestanku. Po uvodnih formalnostih je namreč besedo presenetljivo prevzel takratni predsednik sveta SAB Golob, ki je presenečenemu in malodane šokiranemu Cerarju in sodelavcem začel naštevati, katere resorje želijo pri Bratuškovi in kdo vse mora postati minister. Cerar se je na koncu Golobovega izliva zgolj suhoparno zahvalil in zapustil sestanek, Bratuškova pa je po Golobovi zaslugi pristala v opoziciji. Mimogrede, za to, da mu ni bilo treba biti štiri leta v koaliciji z njo, je Cerar Golobu še danes hvaležen.

Spomnimo, da se je Golob enako vehementno vedel na začetku svojega vladanja, ko je javno bral politične levite nekdanjemu predsedniku države Kučanu, ko ta ni hotel podpreti njegove kandidatke in takratne podpredsednice Gibanja Svoboda Marte Kos za predsednico republike. Ampak Kučan je Golobu z miniranjem Kosove in nedvoumno podporo Pirc Musarjevi (ne pa denimo evroposlancu Brglezu, ki je bil Golobov instant nadomestek Kosove iz koalicijskega SD) ter nekaterimi drugimi potezami jasno povedal, kdo je v resnici šef. Golob je po drugi strani, za moderno reinkarnacijo Ostrorogega Jelena, Brkatemu Somu oziroma Kučanu presenetljivo hitro popustil in se po tolažbo zatekel v objem svoje Košate Jelke oziroma Gabrove. Koliko časa še bo slovenska javnost, sicer pregovorno nezainteresirana za politiko in benevolentna do stranpoti in idiotizmov samodanijanša tabora, v stilu, že res, da so nesposobni, ampak Janšo vseeno sovražimo oziroma se ga bojimo še bolj, prenašala Golobove ljubezenske eskapade v stilu južnoameriških in turških telenovel, postaja tako za Goloba kot tudi za Kučana čedalje pomembnejše politično vprašanje.

Polprofesionalna sprehajalka in nutrijecionistka (strokovnjakinja za nutrije) ter sooblikovalka ključnih vladnih politik Gabrova pa se je s svojega sprehoda po kanalu Gradaščice po poročanju tednika Reporter očitno odpravila neposredno na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer je predala 24.600 podpisov proti odlovu nutrij, ki jih strokovnjaki štejejo za tujerodno invazivno vrsto pri nas, ki povzroča gospodarsko škodo in ogroža domače živalske vrste, Košato Jelko, pardon Gabrovo in njenega Ostrorogega Jelena, pardon premierja, pa očitno spominjajo na bobre. Si predstavljate kako velika blamaža, da ne rečemo prvovrstni politični škandal bi nastal, če bi denimo soproga nekdanjega premierja Janeza Janše, zdravnica Urška Bačovnik Janša, na ministrstvo za zdravje prinesla 24.600 podpisov proti ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja? Ali pa denimo gospa Tanja Pečar, odvetnica in spremljevalka nekdanjega predsednika republike in premierja Pahorja, 24.600 podpisov za zvišanje odvetniške tarife na ministrstvo za pravosodje? Seveda ne, ker omenjenima damama kaj takšnega ne bi prišlo niti na kraj pameti. Ampak odkar je Svoboda, je premierjevi profesionalni zasebni spremljevalki dovoljeno tudi to. Da zahteva od pristojnega ministrstva, da spremeni svojo strokovno podkrepljeno odločitev, medtem ko, domnevno, spi z neposredno nadrejenim resorni ministrici. Morate priznati, če to ni Svobodno vladanje, če to ni Svoboda, potem ni nič.

Mešanje seksa in politike seveda nikoli ni priporočljivo. Ampak tako kot premier ni prvič v politiki, tudi za gospodično Gaber nesporno velja, da v tem pogledu ni nepopisan list papirja. Ko je pred mnogimi leti zasebno in profesionalno spremljala takratnega ministra Patricka Vlačiča, se je vedla enako agresivno. Dovolila si je celo "obiskovati" pisarno takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja, dokler ni slednjemu počil film in ji je to enostavno prepovedal in o tem obvestil tudi Vlačiča. Ampak ne boste verjeli, niti to ni pomagalo in nazadnje jo je Pahor celo prijavil na Komisijo za preprečevanje korupcije.

Agresivnost Tine Gaber je tako eden od glavnih problemov, s katerimi se sooča Golobova vlada. Se ve, če bi vlada delala dobro in bi stvari štimale, bi bilo Slovencem vseeno, če je premier poročen in ima zraven še "uradno" ljubico kot tudi, kaj ta ljubica počne oziroma po katerih kanalih se sprehaja. Ker pa temu ni tako, se odnos Golob-Gabrova vse bolj spreminja v prvovrsten politični škandal, če že ne v popolno blamažo. Sicer pa, če je ni mogel brzdati Vlačič, ali smo res prepričani, da bo to uspevalo Golobu?

Vlada je sicer na dan zadnje seje dobila posebno "darilo". Delodajalske organizacije so unisono sporočile, da zaradi kršenja socialnega dialoga in neenakopravnega položaja začasno zapuščajo Ekonomsko-socialni svet. Slednje pomeni problem predvsem za gospodarskega ministra Matjaža Hana, čeprav je sam za to še najmanj kriv. Glavna krivca sta seveda zdaj že nekdanji koordinator Levice in minister za (ne)delo Luka Mesec ter premier, ki mu tovrstna pobalinstva, ki so delodajalcem dvignila plafon, tolerira.

Ko smo že pri Mescu, ki pogostokrat zasenči tudi politično sonce, kako velika blamaža, da ne rečemo prvovrstni politični škandal je, da kot podpredsednik vlade in minister ponovno kandidiraš za koordinatorja lastne stranke (vemo, Levica je v resnici antistranka, zato ima namesto predsednika koordinatorja, ki ima nehvaležno, če ne celo nemogočo nalogo med sabo usklajevati raznorodne interese kvazipolitičnih grupacij, ki ne morejo postati stranka) in ti to, kljub nekajtedenskemu podaljševanju roka, ne uspe, ker nisi prejel zadostnega števila glasov?

Mimogrede, katero politično stranko v Evropi ali pa celo na svetu poznate, ki svojega kakor predsednika/koordinatorja voli po pošti? Še na Evroviziji speljejo glasovanje na isti dan, kot poteka tekmovanje, Levica pa tega ni sposobna izvesti.

V vsaki normalno politično razviti evropski državi bi tovrstna nezaupnica tako pomembnemu členu vlade in koalicije pomenila velik politični pretres in trd oreh za taisto vlado in koalicijo. Vendar Slovenija žal že nekaj časa ni več normalno politično razvita evropska država. Zato pri nas to nikogar, z dominantnimi mediji, političnimi analitiki in mnenjskimi voditelji na čelu, posebej ne zmoti. Mesec si politično kožo sicer poskuša reševati s prestopom v "konkurenčni" SD, kjer bi ga menda z veseljem sprejeli. Ampak se, upravičeno, boji, da bi potem izgubil ministrski položaj. Ni kaj, levi politični bogovi so nedvomno padli na glavo.

V Levici pa si zdaj po drugi strani belijo glavo, kdo bo nadomestil Mesca. Nebodigatreba vodja poslanske skupine in prvi revolucionar med veleposestniki Miha Kordiš tega (pametno) ne želi, favoritka ostarelih revolucionarjev in tabloidnih revij, kulturna ministrica Asta Vrečko, pa radikalne struje v antistranki vse preveč spominja na žensko različico Mesca, če ne še na koga hujšega. Kompromisna rešitev bo tako verjetno vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec, ampak saj veste, kako je v politiki s kompromisi. Ko jih enkrat začneš sklepati sam s sabo, je konec blizu in antistranka Levica bo še naprej element nestabilnosti v vladi, koaliciji in državi.

V element nestabilnosti v vladi, koaliciji in državi se vse bolj, po kratkotrajnem uspehu pri kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov, spreminja tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Pred dnevi je namreč na družbenem omrežju twitter objavila fotografijo s srečanja zveze Nato, na kateri se v družbi svojih stanovskih kolegic vede tako, kot si človek predstavlja najstnice na koncertu skupine Joker Out.

Nesojeni kandidat koalicije KUL (kaj je že to?) za mandatarja, publicist in univerzitetni profesor Jože P. Damijan, je omenjeno fotografijo poobjavil s povednim, če ne celo poučnim pripisom: kokoši. Damijana gre razumeti. Glavna tema vrha zveze Nato je bila seveda vojna v Ukrajini, kjer dnevno na obeh straneh umirajo ljudje, zato je koncertno vedenje naše zunanje ministrice v družbi kolegic toliko manj sprejemljivo. Ampak političarki pri nas ni več dovoljeno reči kokoš, če nisi ravno Milan Kučan in če ne gre ravno za kakšno desno političarko, pa četudi se vede kot kura brez glave, zato se je moral Damijan za objavo promptno opravičiti in jo izbrisati. Dejstvo pa ostaja, da če že premier ravna kot kura brez glave, ni nobene potrebe, da ga v tem začne posnemati še zunanja ministrica.

Ko smo že pri kokoših - te se praviloma, kot vemo, oglašajo s kokodakanjem - ampak ko gre za oglašanje, je v vladi najmanj glasna ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Ne vemo sicer, ali duhovi govorijo, ker nismo še nobenega srečali, ampak, vsaj tako pravijo njeni stanovski kolegi, ko gre za ministrico Duhovo, se na sejah vlade praktično ne oglasi, čeprav te potekajo že dobro leto. Kdaj, če kdaj bo omenjena ministrica zbrala pogum, da se bo na seji vlade vendarle oglasila oziroma spregovorila, ne vemo, vemo pa, da s tem nima težav njena strankarska kolegica, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Nazadnje je to dokazala na letošnji prireditvi Pivo in cvetje v Laškem, kjer se je med uradnim odprtjem, preverjeno pri organizatorjih, kar sama povabila na oder, da spregovori nekaj besed razgreti ter s hmeljem in alkoholnimi hlapi že dodobra podprti množici. Tam prisotnim, med katerimi sta bila med drugimi tudi nekdanji predsednik republike Pahor ter gospodarski minister in skoraj domačin (doma iz bližnjih Radeč) Han, je zaupala, da ima na Laško in omenjeno prireditev lepe in tople spomine. Čeprav ne vemo, ali jo je Pahor sploh slišal, ker je bil preveč zaposlen s fotografiranjem z brezštevilnimi oboževalci, česar bi si gotovo izjemno želela tudi predsednica državnega zbora, pa tega niti približno, kljub obilici truda, ne bo nikoli dosegla.

So pa v vladi, poleg kokoši, kot bi se izrazil P. Damijan, prav gotovo tudi lisice. Eden od večjih lisjakov je očitno zapozneli notranji minister Boštjan Poklukar. Ta se je nazadnje izkazal za lisjaka, ko kolegom v vladi (kokošim, bi verjetno rekel P. Damijan) z Mescem na čelu, ki sveti podnevi in celo vodi pristojni vladni odbor, ni povedal, da glasujejo o tem, da določila zakona o tujcih, ki jih je predlagala Janševa vlada, ostanejo v veljavi. Kot da gre za trop navadnih kokoši, so se ti kasneje pred zainteresiranimi interesnimi organizacijami in dominantnimi mediji branili, da niso vedeli, o čem glasujejo. S častno izjemo obrambnega ministra Marjana Šarca, ki je prostodušno povedal, da je, odkar je minister, pač spremenil mnenje in da nezakonite migracije so problem. Ministru lahko zgolj pritrdimo, problem so za državo in za nezakonite migrante.

Ampak bolj nas lahko skrbi, da so Šarčevi in Poklukarjevi kolegi prostodušno priznali to, kar smo že ves čas odkrito sumili. Da namreč sploh ne vedo, o čem odločajo. Dokler so to bolj ali manj (ne)spretno prikrivali, smo se lahko tolažili vsaj s tem, da jim je vsaj malo nerodno. Zdaj smo na žalost ostali še brez te tako majhne tolažbe.

Še pred tem pa se je notranji minister Poklukar izkazal za lisjaka, ko ni nasedel hajki, ki jo je zoper na javnem naročilu izbranega izvajalca za odstranitev ograje na meji sprožila opozicijska NSi. Takrat je Poklukar v parlamentu pametno napovedal notranjo revizijo izbirnega postopka, ki seveda ni ugotovila nobenih nepravilnosti, in ograja na meji se danes, čeprav zakon o tujcih ostaja v veljavi in je obrambni minister Šarec spremenil mnenje, uspešno odstranjuje.

Lisica in ne kokoš je v tej vladi nedvomno tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Kot so poročali mediji, je od leta 2011 solastnica (poleg soproga) parcele, ki je kategorizirana kot kmetijsko zemljišče. Kljub temu je Bratuškovi uspelo, da je po več kot desetih letih solastništva na njej legalizirala objekt, ki je kategoriziran kot stanovanje v enostanovanjski stavbi, s površino 29 kvadratnih metrov. Poleg tega naj bi do objekta nezakonito napeljala vodo in po zadnjih informacijah naj bi imela oziroma uporabljala tudi greznico, ki je uradno ni oziroma za katero ne plačuje prispevkov.

Malenkosti, boste morda rekli. Ampak vsekakor bi bilo za vsako normalno politično razvito evropsko državo neugodno, da ne rečem sramotno, če bi se ugotovilo, da resorna ministrica ne spoštuje zakonodaje, ki spada v ingerenco resorja, za katerega je sama pristojna. Ker pa to Slovenija že nekaj časa na (njeno) sreč ni več, se je lahko izmuznila zgolj z izgovorom, da vse v zvezi s kmetijsko parcelo, ki je v resnici vikend, ki je v resnici stanovanje v enostanovanjski stavbi, ureja njen soprog. In da o vsem tem, ker gre očitno za tipični slovenski zakonski par, ki se med sabo sploh ne pogovarja, pravzaprav nič ne ve. Ampak dokler bo Svoboda in dokler bo Bratuškovo v javnosti prešerno objemal gradbeni in medijski tajkun Stojan Petrič, bo pač tako.

Ampak ko smo že pri Bratuškovi, poleg tega, da premier čedalje težje prenaša, da ima v vladi svojo dolgoletno politično šefico, ki očitno ne razume, da je zdaj on zgoraj in ona spodaj, ima politična lisica Alenka v svojem resorju zelo veliko gradbeno-politično-kriminalno mino, ki sliši na ime posodobitev gorenjske železniške proge in ki lahko izjemno glasno in močno poči. Celo tako glasno in močno, da tega poka ne morejo preprečiti nadzorne institucije niti prekriti dominantni mediji naklonjeni tranzicijski levici.

Vse namreč kaže, da so se pri projektu dogajale nepravilnosti, če ne celo kazniva dejanja, ki lahko zlahka prerastejo v velik politični problem. Na odseku proge, kjer je bil vodilni partner podjetje Riko Janeza Škrabca, je pri izvedbi sodelovalo tudi podjetje RGP. Gre za manj znano gradbeno podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2003 v okviru prestrukturiranja velenjskega rudnika, sicer pa gre za hčerinsko družbo Dravskih elektrarn Maribor, ki so po drugi strani del koncerna HSE. Zakaj se je RGP lotil gradnje železnic, ni povsem jasno oziroma logično, kot vse kaže, pa so se menda navzeli poslovnih praks, ki so bile značilne za neko drugo velenjsko gradbeno podjetje, namreč zloglasni Vegrad. RGP je pri izvedbi del uporabljal številne podizvajalce, med katerimi naj nekaterih ne bi v celoti poplačal. Dokazila o tem kot tudi obvestila oziroma dopise, ki so iz tega naslova romali na investitorja, to je državo, ki jo zastopata ministrstvo za infrastrukturo in direkcija za infrastrukturo, smo videli na lastne oči. Ali in v kakšni meri je šlo tu za dejansko pregonljive in dokazljive nečedne posle, po naših informacijah že preiskuje Nacionalni preiskovalni urad, ker pa je bil celoten projekt financiran iz evropskih sredstev in ker je država sredstva za vse stroške, tudi domnevno neporavnane oziroma lažno prikazane, vodilnemu konzorcijskemu partnerju, podjetju Riko, že nakazala, se bo v zgodbo skoraj zagotovo vključilo tudi Evropsko javno tožilstvo.

Verjetno ni treba posebej poudarjati, da imajo tako slovenski predstavnik v omenjenem tožilstvu Jaka Brezigar kot tudi oba delegirana evropska tožilca iz Slovenije Tanja Frank Eler in Matej Oštir velik profesionalni, in če smo iskreni, tudi osebni motiv, da čim prej dosežejo odmevno in pomembno obsodbo v zvezi z goljufijami in zlorabami evropskih sredstev, kot je to ne nazadnje že uspelo njihovim kolegom na sosednjem Hrvaškem. Če se izkaže, da je šlo pri posodobitvi gorenjske proge dejansko za nezakonito financiranje in kazniva dejanja, pa bo to seveda tudi prvovrsten politični škandal, da ne rečemo blamaža za aktualno vlado in še ena navrtana luknja več v že tako porozen državni proračun, ker bo treba denar vračati Bruslju.

Zgodbo bomo seveda spremljali še naprej, to pa hkrati pomeni, da bo zadeva bistveno prerasla okvirje, po katerih bi lahko še ena, sicer prostovoljna lisica znotraj vlade, uradno pa generalna sekretarka Gibanja Svoboda in nekdanja medijska podjetnica Vesna Vuković uporabila svoj (ne)formalni vpliv pri dominantnih medijih, da bi celotno zadevo utišala, kot je to lahko storila v primeru Mesca in Bratuškove.

Ampak ko smo že pri generalni sekretarki Gibanja Svobode. Številni poznavalci se čudijo, zakaj se je premier enostavno ne znebi, kot naj bi zahtevali ministri in poslanci iz vrst Svobode. Preprosto. Ker se je enostavno preveč boji. Premier namreč prekleto dobro ve, da ima njegova tesna sodelavka eno zelo neprijetno lastnost, ki je lastna tudi njemu - je namreč izrazito maščevalna. In glede na obilne finančne transakcije med podjetjem Vukovićeve in paradržavno firmo GEN-I (ko jo je vodil Golob), ki niso bile javnosti nikoli docela pojasnjene, ima generalna sekretarka GS o premierju presneto veliko povedati vsaj NPU, če že ne Evropskemu javnemu tožilstvu.

To pa hkrati pomeni, da se je premier Golob v dobrem letu vladanja iz petelina na kupu gnoja, spomnimo se samo zgodbe o tem, da so mu v romunski banki, ki ima poslovalnico le streljaj stran od nekdanjega hčerinskega podjetja GEN-I in kjer je za odprtje bančnega računa za tujce nujno treba predložiti tako potni list kot osebno izkaznico, ukradli identiteto, spremenil v navadno politično kokoš. V kurniku, kjer ni petelina, ampak samo kokoši, pa slednje prej ali slej postanejo lahek plen lisice. (Nadaljevanje 6. avgusta)

* Aljuš Pertinač je nekdanji politik in voditelj oddaje Faktor na TV3.

Zapisi izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.