Ob praznovanju  25. obletnice prvih svobodnih demokratičnih volitev berem o »legendarnem« partizanskem komandantu Francu Severju - Franti, ki je gotovo zaslužen pri pregonu okupatorja, a ga enopartijski režim očitno ni zadostno cenil. Franc Sever je eden silno redkih iz partizanskih vrst, ki je iskreno povedal javnosti, kar se je in se še prikriva in je zato gotovo svojstven človek. Partizanski komandant Franc Sever - Franta, letalski polkovnik JLA, ki se je ob koncu vojne pogajal  tudi o predaji ustašev,  je namreč v intervjuju, ki ga je vodil Lado Ambrožič, na RTV, v nedeljo zvečer 14.04.2013, med drugim povedal, da so mu  po končani 2. svetovni vojni, po vrnitvi iz študijev in bivanja v SZ,  že v ob vrnitvi v Beograd, ko je povedal, kakšen režim in težko življenje ljudi je videl v SZ, najprej zabičali, da mora o tem molčati. Nato pa mu je tudi Matija Maček, komunistični funkcionar in vodja slovenske OZNE, dejal: »Če bi to, kaj se dogaja in kako se živi  v SZ, povedali ljudem, ne bi šel nihče v partizane!« Prvi predsednik parlamenta, dr. France Bučar, je ob obletnici svobodnih volitev zopet javnosti  povedal, da se je z nastankom slovenske države končala državljanska vojna. Lani pa je tudi dolgoletni politik Miran Potrč na nacionalni RTV  javnosti iskreno povedal, da so on, Milan Kučan in dr. Janez Drnovšek l. 1990 ocenili, da je enopartijski režim preživet in so dopustili osamosvojitev in demokracijo. Tudi jaz se venomer sprašujem, kje je etika, kje morala?! Kje je človekoljubje? Sramota je, da ni poštenega plačila za pošteno opravljeno delo, da ostajajo nekateri delavci brez plače in plačanih prispevkov – to je pravi kriminal! Ministri za delo pa so v samostojni RS večino časa bili politiki ravno iz vrst KPS-SDP oz. naslednice SD. To, kar imamo zdaj, ni demokracija, ampak je strankokracija!  Na to že leta opozarja tudi starosta parlamenta dr. France Bučar. On sedaj  pove, da je na prvih  demokratičnih volitvah, takrat tudi še v najbolj vpliven družbenopolitični zbor, zmagala KPS-SDP. Prizna tudi, da se večini, v sicer zmagovitem DEMOS-u, tedaj ni sanjalo, zakaj se je to zgodilo. Takšen  rezultat je bil mogoč zgolj zaradi tedaj uporabljenega proporcionalnega volilnega sistema za volitve v DPZ RS. Za ohranitev tega volilnega sistema se še vedno najbolj zavzema Milan Kučan in SD. Ta volilni sistem pa nas še naprej omejuje pri razvoju demokracije in države ter blagostanja, je moje mnenje. Državljanom je kratena pravica izbire, komu osebno zaupajo, da mu podelijo svoj mandat za oblast. Strankokracija je najbolj usodna in pogubna dediščina polstoletne vladavine enopartijskega totalitarnega režima. Politika naj raje končno le pove ljudem  in gospodarstvu, ter tudi EU, v čem smo lahko dobri, kaj je naša strategija pametne specializacije Slovenije. Menda niso to metode dela in rezultati samoupravnega socializma v SFRJ, ki je koncem l. 1989  pridelal 2763 odstotno inflacijo ter je že razpadal. Strategija je pogoj za razvoj, za nova delovna mesta, za pridobitev že namenjenih ca. 3 milijarde evropskih razvojnih nepovratnih  sredstev in gotovo tudi za   vlaganja domačega in tujega kapitala. Na strategijo države, to je  vladajoče politike, se že leta čaka, a je celo opozicija venomer kar tiho? Strategija je vsekakor pogoj za boljšo perspektivo. Na proslavi je predsednik RS Borut Pahor zato pravilno pozval: »Razvijajmo demokracijo, tržno ekonomijo in delujmo za spravo!«