Gospod Bine Kordež in ostali!
Sprašujem, kakšen vpliv so imela pri prodaji družbenega premoženja izjave bivšega ministra in pedagoga naroda, rektorja dr. Jožeta Mencingerja, ki je izjavil:»Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.” Izjavo je dvakrat objavil GZ Gospodarski vestnik, l. 1996 in 1998. Znana je njegova izjava:”Certifikati so le papirji.”
Leta 2007 je dr. Mencinger izjavil:”Nesmiselno je zgražanje kar povprek nad bogatenjem in menedžerskimi odkupi podjetij, dokler oblast prisega na kapitalizem, katerega edini vrednoti sta dobiček in večanje premoženja lastnikov. V principu z menedžerskimi odkupi ni nič narobe, ker menedžerji najbrž bolje kot kdorkoli poznajo svoja podjetja, njegove možnosti in s tem tudi njegovo pravo vrednost. Najbrž ni nič narobe niti z vrnitvijo v kapitalizem, v katerem so menedžerji kar lastniki. Seveda pa postane vse skupaj vprašljivo, če nekdo, ki ima tisoč evrov, za milijon evrov kupi nekaj, kar je zelo verjetno vredno dva milijona evrov. Pri tem tako rekoč nič ne tvega. Kupnino bo plačal iz bodočih dobičkov podjetja, ki ga je kupil. Če ne bo šlo, ker so dobički kljub varčevanju pri stroških dela nižji, obresti za kredite pa višje, kot je pričakoval, bo pol ali več kupljenega spet prodal. Skoraj gotovo sam ne bo postal revež.«
Lani dr. Mencinger celo ponovno izjavi, da je bilo narobe, da smo državljani ob privatizaciji skupnega družbenega premoženja dobili certifikate, saj nismo (bili) primerni za kapitaliste, za solastnike podjetij, bivše družbene oz. državne lastnine? Ali državljani, mali delničarji, delniški skladi, vzajemni, podjetniški, investicijski, pokojninski skladi res še vedno niso pravi lastniki gospodarskih družb? Ali je potem tudi Zakon o gospodarskih družbah kar odveč, če so direktorji lahko edini pravi lastniki, kar je status S.p.?
Ali je pri slovenski privatizaciji pravno dopustna maksima, oškodovanje, če ne gre drugače?
Ali v prilogi zapisana pravna načela v EU jasno ne kažejo na nesprejemljivost slovenske privatizacije, ki je temeljila na oškodovanju gospodarskih družb in drugih deležnikov, vse samo v korist direktorjev?
Ali je takšna morala, res lahko podlaga za ustvarjalno družbo in temelj za pravično pridobivanje premoženja in enakopravnost, svobodo?
Franc Mihič
Priloga:
SKRAJŠANI POSTOPEK
EVA: 2007-2111-0154
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
ZAKONA O PREVZEMIH (ZPre-1A)
I. UVOD
1. Ocena stanja in razlogi za sprejetje zakona
Zakon o prevzemih (Uradni list RS, št. 79/2006 in 67/07 – ZTFI, – v nadaljnjem besedilu: ZPre-1) je bil sprejet leta 2006. Predlagana novela ureja spremembo postopka dajanja prevzemne ponudbe, in sicer s prepovedjo zastave vrednostnih papirjev ciljne družbe. Ta sprememba naj prepreči, da bi prevzemnik zastavil vrednostne papirje ciljne družbe za pridobitev bančne garancije za prevzem družbe. Zakonodajalec je predmetno materijo uredil že s prvim odstavkom 248. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 – popr., 26/07 – ZSDU-B, 33/07 – ZSReg-B in 67/07 – ZTFI, v nadaljnjem besedilu: ZGD-1, ki določa, da je pravni posel, s katerim družba zagotovi predujem ali posojilo za pridobitev delnic, ničen. Namen določb tega člena je onemogočiti, da bi načelo prepovedi pridobitve lastnih delnic izigrali s pravnimi posli, ki imajo za družbo enak ekonomski učinek, kakor če bi sama pridobila lastne delnice. Bistvo tega instituta je, da družba zagotovi posojilo oziroma predujem tretji osebi za nakup delnic družbe. To bi bilo izigravanje s fiktivnimi posli, ko bi družba po tretjih osebah pravzaprav sama pridobivala lastne delnice.
Praksa je pokazala, da ta določba ne pokriva vseh pravnih razmerij, ki lahko pripeljejo do enakega končnega učinka oziroma namena te določbe. Zakonska norma se namreč lahko zaobide tako, da prevzemnik pri posojilodajalcu zastavi vrednostne papirje ciljne družbe, ki jih šele bo pridobil, če bo prevzem družbe uspešen. Posledica tega so nepregledni prevzemi z zlorabo notranjih informacij in izčrpavanjem prevzetih družb. Z opisanim načinom prevzemanja ciljne družbe sicer ni kršen prvi odstavek 248. člena ZGD-1, toda učinek na prevzeto družbo je enak.
2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona
Cilj predloga zakona je usmerjen v spremembo postopka dajanja prevzemne ponudbe, in sicer s prepovedjo zastave vrednostnih papirjev ciljne družbe.
Ta sprememba naj prepreči, da bi jih prevzemnik zastavil za pridobitev denarnih sredstev oziroma bančne garancije za prevzem družbe. S to rešitvijo naj se onemogoči izčrpavanje ciljne družbe. …
http://kordez.blog.drugisvet.com/2015/04/15/o-prodaji-druzbenega-premozenja/
Jun 26, 2015