»Raziskave kažejo, da je v Sloveniji nizka stopnja učinkovitosti.«

»Slovenijo že dolgo vodijo ljudje, ki so radi glavni, kljub temu pa ne želijo prevzemati odgovornosti za vodenje, razumljivo, saj nimajo dovolj kompetenc in se tega tudi zavedajo.«

Vladi izrazito namreč manjka vizije in kakovosti upravljanja javnega sektorja.

»Dokazov je veliko. Vladi na primer nikakor ne uspe pripraviti prepričljive strategije razvoja Slovenije, dolgoročne vizije, kam naj gre in se razvija,« pravi Radej, ki je sodeloval pri evalvaciji Operativnega programa Slovenije 2014–2020, osrednjega izvedbenega razvojnega dokumenta, ki določa vsebine financiranja strateških razvojnih projektov iz proračuna EU.

In glavno spoznanje evalvacije: »V Sloveniji se dogaja popolni kolaps razvojnega sistema. Nova evropska strategija pametnega razvoja zahteva veliko višjo kompetenco vodenja, bolj jasno vizijo.

Od dobre priprave kakovostnih razvojnih projektov in njihove izvedbe je namreč odvisno, ali nam bo uspelo v sedmih letih pametno vložiti 4,1 milijarde evropskega denarja.

Medtem ko vlada za vsakih sto milijonov, ki jih je treba v proračunu dodatno prihraniti, lahko pripelje koalicijo do roba njenega obstoja, te razvojne evropske milijarde trošijo ne dovolj premišljeno, neusklajeno in zlasti nekompetentno,« je kritičen Bojan Radej, samostojni raziskovalec v slovenskem društvu evalvatorjev .

Zato, med drugim, živimo na kredit in brez dvoma občutno slabše, kot bi glede na bogate potenciale narave in znanja lahko, če bi bili uporabljeni podjetno.

»Ekonomska zanka okoli vratu se zateguje vsem državljanom, najbolj pa trpijo brezposelni in vse ranljive skupine.

Cela generacija mladih je oropana perspektiv, žrtvovana na oltarju nekompetentnega vodenja države …«

Vir; članek »Državljani pogrešajo vizijo vladajočih«; Delo, 16.07.2015

P.s.: Dr. Jože Mencinger, prvi slovenski minister za gospodarstvo v samostojni Sloveniji, bivši rektor UL in zelo pogosto vabljeni strokovni komentator na nacionalno RTV SLO problemu zagona gospodarstva in konkurenčnosti pa sprašuje: »Kako sprostiti strateške investicije in okrepiti financiranje globalno konkurenčnih razvojnih projektov? Naj vlada ugotavlja, kateri so globalno konkurenčni razvojni projekti? Mar ni to posel »delodajalcev« in ne države?«

Kako pa so potem vlade, vse do sedaj, lahko vodile in vodijo gospodarsko politiko razvoja države, če ne ugotovijo s pomočjo javne (Mencingerjeve) stroke, kateri so globalno konkurenčni razvojni projekti, a kar po občutku? 

Ali je to šola dr. Mencingerja za strateško vodenje države, » bo kar bo«, ki očitno ne daje rezultatov za vizijo države, a ni odgovorna za perspektivo države?

Franc Mihič, 2013-12-09

http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/neuporabnost-kisika-za-gospodarstvo.html